Glede kazenskega pregona zoper finskega novinarja Magnusa Berglunda pa je poslanec prepričan, da je šlo "za hude in z nobenim dokazom podkrepljene obtožbe, ki so se nanašale na enega od najvišjih predstavnikov naše države", zato je bilo pričakovati, da se bodo pristojni organi nemudoma odzvali. Po Černačevem mnenju je tako bistveno vprašanje, zakaj se postopek proti Berglundu ni že zdavnaj začel, in ne, zakaj se je začel, kot se sprašujejo v Zaresu.
Dvomljiva nepristranskost Brezigarjeve
"V Zaresu smo skeptični, ko gre za nepristranskost Barbare Brezigar, sploh kadar je vpleten Janez Janša,'' je dejal generalni sekretar stranke Zares Bogdan Biščak. Zato so se odločili za dopolnitev poslanskega vprašanja, ki so ga pred 14 dnevi zastavili generalni tožilki Brezigarjevi in nato še pravosodnemu ministru Alešu Zalarju.
Samo še vprašanje časa je, kdaj bo zares prišlo do zamenjave generalne državne tožilke. Zvonko Černač, poslanec SDS |
|
Ker je zdaj po Biščakovem mnenju popolnoma jasno, da je pristojna državna tožilka ovadbo proti Berglundu zavrgla, bi bilo po njegovih besedah treba odgovoriti še na dve vprašanji.
Zanima jih, kateri so bili razlogi, ki so vodjo državnega tožilstva vodili do drugačne odločitve glede ovadbe zoper finskega novinarja Magnusa Berglunda, kot je bila odločitev pristojne tožilke. Želijo tudi odgovor na to, ali je bila Brezigarjeva vključena v oblikovanje takšne odločitve.
Nasprotujoče si odločitve
Okrožna državna tožilka Katarina Bergant je namreč zavrgla predlog za pregon finskega novinarja Magnusa Berglunda, avtorja oddaje Resnica o Patrii. Zaradi te oddaje je nekdanji premier Janez Janša predlagal pregon zoper Draga Kosa, Milana Švajgerja, Bojana Potočnika in Berglunda. Po pisanju Dnevnika je primer nato romal z okrožnega na generalno državno tožilstvo, ki je sprejelo popolnoma nasprotno odločitev in prevzelo pregon novinarja. Dnevnik piše, da naj bi zahtevo za preiskavo na sodišče vložila vodja ljubljanskega tožilstva Tamara Gregorčič.