Foto: Boštjan Tacol Manca Borko Med prejemniki socialnih prispevkov smo tudi tisti, ki hodimo v službo in domov nosimo plače. Pri vrtcih namreč. Olajšave za starše, ki si pri ekonomski ceni vrtca v višini kakšnih 350 evrov z normalno plačo tega ne morejo privoščiti, so očitno socialni prispevek. V redu. Ne bom dregala v to, da mi država vsak mesec trga dobesedno pol plače. Sploh ne. Menda bodo imeli zato moji otroci brezplačno šolstvo, zdravstvo in tako naprej. Velja, tako smo se zmenili. V času vsesplošnega varčevanja smo namreč prišli tako daleč, da bo povprečnemu staršu škodil že povprečen prihranek na banki za hude čase ali, bog ne daj, nakup stanovanja. Ki se mu sicer tudi šteje v premoženje in prihodek.

Verjetno vam ni nič jasno, kot tudi meni ni bilo. Ampak res je. Prihranki se odslej štejejo v premoženje, to pa vpliva na višino plačila vrtca. Če ima tako družina na banki naloženega nekaj denarja, ker recimo varčuje za polog za nakup stanovanja (stoodstotnih kreditov za nakup nepremičnine banke zadnje čase več ne dajejo!), ji bo lahko država zato zvišala ceno vrtca. Logično, mar ne?

Niti ne. Če povprečni starši od povprečne plače utegnejo še kaj prihraniti, bi jim morali čestitati. Očitno je, da skrbijo za to, da si bodo enkrat sami kupili stanovanje oziroma poskrbeli zase in za svoje otroke. Ne bodo se obesili na pleča države. Ampak manj kot imaš, več ti država da. Po novem bodo kaznovani dvakrat – prvič, ker so se odpovedali delu svoje plače na račun varčevanja, in drugič, ker bodo morali plačevati več za vrtec. Logično, mar ne?

Zato, dragi starši, bodoči starši in vsi, ki ste pomislili, da bi kdaj imeli otroke, je bolje, da greste kar takoj v trgovino po nove čevlje, če si jih še lahko privoščite. Bolje, da imate čevlje v omari kot denar na računu. Čevljev vam ne bodo šteli v premoženje, prihranke pa. Ko jih boste imeli polno omaro in boste brez službe, pa dajte vlogo za socialno stanovanje. Da boste lahko kupljene čevlje tudi kam pospravili.