Stražišče. Državljanska pobuda iz Stražišča je objavila dopis, v katerem od vpletenih v denacionalizacijo Šmartinskega doma zahteva določene odgovore in ukrepe v zvezi z njegovim lastništvom. Če odgovorov ne bodo dobili, se bodo obrnili na druge ustrezne organe, v skrajnem primeru pa naj bi razmišljali tudi o referendumu.
Zgodovina. Zgrajen je bil leta 1931, leta 1980 so ga krajani z dvema samoprispevkoma in donacijami temeljito obnovili.
Leta 1996 je bil z denacionalizacijsko odločbo dodeljen fari Šmartin.
Lastnik je bil župnik
Državljanska pobuda si že vrsto let prizadeva, da bi krajanom vrnili Šmartinski dom, ki je bil leta 1996 z denacionalizacijsko odločbo dodeljen župniji Šmartin. “Cerkev ni bila nikoli lastnica tega doma, kar je razvidno tudi iz zemljiške knjige, zato tudi ne obstaja pravna podlaga za denacionalizacijo. Lastnik je bil župnik, ki je dom podaril krajanom,” pojasnjuje Gorazd Zupančič iz državljanske pobude.
Pritožbeni roki so zastarali
Državljanska pobuda ni stranka v postopku, zato so želeli pridobiti Mestno občino Kranj (MOK) in Krajevno skupnost (KS) Stražišče, da bi se na odločbo o denacionalizaciji pritožili. “Pridobili smo pravno mnenje, ki govori v prid temu, da so pritožbeni roki za to zadevo zastarali,” pravi predsednik Krajevne skupnosti Stražišče Jure Kristan. Podobno mnenje o zadevi imajo tudi na MOK. Zupančič odgovarja, da zastaralni roki ne veljajo, saj cerkev ni bila nikoli lastnica tega doma, torej je ta odločba o denacionalizaciji nična.