Ali bo sodnica še lahko naprej vodila sojenje, bo odločala predsednica okrajnega sodišča. Slednja mora o tem odločiti v roku enega tedna.
Tožilka izdala ime tajnega policijskega sodelavca
"Nemški kriminalist je odvetniku Aleksandru Čeferinu zgolj potrdil, da je slovenske kolege obvestil o tem, da naj bi Ivan Zidar pri nas izvajal kazniva dejanja. Vse ostalo je manipulacija, ki nima podlage v dokazih, ki jih odvetnik navaja v predlogu za izločitev vseh domnevno nezakonito pridobljenih dokazov zoper Ivana Zidarja," se je tožilka za pregon organiziranega kriminala Bojana Podgorelec odzvala na 22. oktobra podano oporekanje domnevno nezakonitemu sledenju in policijskemu prisluskovanju šefu SCT Ivanu Zidarju.
Podgorelčeva je med branjem ugovora po izločitvi dokazov izdala ime tajnega policijskega sodelavca. Na zahtevo obrambe pa je predsednica senata javnosti naložila spoštovanje varovanja zasebnih podatkov, zato predstavniki medijev imena ne smejo navajati.
"Obramba Zidarja je zgrožena nad lahkomiselnostjo tožilstva, ki je kar tako javno imenovalo tajnega policijskega delavca, ki je v Nemčijo moral odnesti podatke o Ivanu Zidarju. Čeprav se ta človek počuti ogroženega in bi ga bilo treba zaščititi," pa se je na ljubljanskem sodišču nad odzivom tožilke razburil zagovornik Boštjan Penko, potem ko je Podgorelčeva zanikala, da bi Zidarju začeli slediti zgolj zaradi obvestila nemških kriminalistov, da so prejeli opozorilo o domnevno kriminalnem početju Zidarja.
Je bil preiskovalni sodnik zaveden?
Zidarjevi zagovorniki sicer sodišču še predlagajo, naj odločanje o tem, ali je bil preiskovalni sodnik zaveden, ko je izdal dovoljenje za prisluškovanje Zidarju, prepusti prav preiskovalnemu sodniku, "če se razpravljajoči senat v tem trenutku še ne more odločiti, ali so bili dokazi pridobljeni nezakonito in prek tega z goljufijo pridobljeno tudi dovoljenje," meni Penko.
Penko: "Obramba Ivana Zidarja že danes napoveduje, da bo predlagala zaslišanje visokega državnega uradnika, ki je pripravljen potrditi, da je v tem postopku prišlo do zlorabe zaradi pridobivanja nezakonitih dokazov."
Aleksander Čeferin: "Nihče od organov pregona do tega trenutka še ni oporekal ali zanikal, da to, kar trdimo ni res."
Na prvem sojenju še brez branja obtožnice
Zagovorniki obtoženih – Ivana Zidarja, Hilde Tovšak, Dušana Črnigoja, Tomaža Žiberta, Ivana Demšarja, Boruta Farčnika, Srečka Gabriča in Ivana Krofliča – so namreč pred branjem obtožnice na prvi obravnavi 22. oktobra zahtevali izločitev dokazov, za katere so prepričani, da jih je policija pridobila nezakonito, ter izločitev senata in tudi tožilke Bojane Podgorelec.
Zidarjevi zagovorniki trdijo, da so dokazi zoper Zidarja pridobljeni na podlagi izsiljevanja kriminalista, ki da je želel preganjati Zidarja, a za to ni imel dokazov, in je zato stopil v stik s tajnim policijskim sodelavcem.
Temu naj bi povedal namišljeno zgodbo o Zidarjevih kriminalnih dejanjih, ki naj bi jo ta sodelavec posredoval nemškemu kolegu. Nemška policija naj bi nato zadevo posredovala slovenski, ta pa je sprožila postopek, ki je bil tudi podlaga za izdajo sodne odredbe o telefonskem prisluškovanju Zidarju.