Do omenjenih zaključkov so znanstveniki prišli potem, ko so iz ostankov, starih 28 tisoč let, ki so jih našli v Franciji, poustvarili človeško lobanjo.

Francoski raziskovalci, ki so se pohvalili, da so preoblikovali eno najboljših kopij človeške lobanje, trdijo, da je slednja za dvajset odstotkov večja, kot so lobanje današnjega časa. Kar pa ne pomeni, da so bili naši predniki bolj inteligentni, kaže raziskava, ki je ugotovila, da je med velikostjo možganov in inteligenco zelo malo povezav.

Lobanja Cro Magnon 1, ki so jo poimenovali po jamah na področju Dordogna, kjer so jo našli, nakazuje, da naši možgani postajajo bolj zmogljivi kot računalniki. Lobanjo, ki so našli leta 1868, hranijo v francoskem nacionalnem muzeju v Parizu, pripadala pa je starejšemu moškemu, visokemu okoli 180 centimetrov, z atletsko postavo.

Prvi pregledi notranjosti lobanje so potrdili ugotovitve, da so se možgani tekom deset tisoč let malce zmanjšali. Sprva so se možgani namreč večali.

Zakaj pride do krčenja?
Na voljo je več teorij, ki pojasnjujejo krčenje možganov. Ena je ta, da so bile večje lobanje nujne za preživetje v stari kameni dobi, in sicer zaradi mraza in aktivnosti na prostem. Druga teorija je ta, da so se lobanje prilagajale načinu prehranjevanja, kot na primer prehranjevanje zajcev, severnih jelenov, lisic in konjev. Ker je bilo hrano vse lažje jesti, so lobanje preprosto nehale rasti. Spet drugi strokovnjaki pa so prepričani, da so pri veliki umrljivosti otrok preživeli le tisti, ki so bili najbolj čvrsti in robustni. Le-ti pa imajo ponavadi večje glave.