Predlog zakona o davku na nepremičnine naj bi že prihodnji teden z ministrstva za finance poslali v medresorsko usklajevanje, smo izvedeli neuradno. Kot so povedali na ministrstvu za finance, pa bodo "načeloma izhajali iz rešitev, ki jih veljavna zakonodaja že pozna, in jih nadgradili", sicer pa bo javnost o terminskem načrtu uveljavitve obveščena, ko bodo rešitve usklajene. O tem, kako obremeniti črne gradnje, kar je napovedal minister Uroš Čufer, pa naj bi prav danes predstavniki ministrstva za finance razpravljali z drugimi pristojnimi ministrstvi.

Po Pahorjevem modelu

Spomnimo: po predlogu Pahorjeve vlade, na poglagi katerega naj bi gradili tudi novo obdavčitev, naj bi nepremičnine obdavčili z od 0,1- do 0,3-odstotnim davkom na vrednost nepremičnine, del prihodkov pa naj bi po novem namenili v državni proračun, ne le v občinske. Zadnje še vedno drži, neuradno pa naj bi razmišljali o nekoliko višjih davčnih stopnjah.

In kakšen davek na nepremičnine bi bil najbolj smiseln po mnenju nepremičninskih strokovnjakov? "Smiselno je z različno davčno stopnjo pospeševati promet. Na primer za zasedena oziroma oddana stanovanja uveljaviti davčno stopnjo v taki višini, da bi lastnik stanovanja plačeval manj, kot danes plačuje za prispevek za nadomestilo uporabe stavbnega zemljišča (NUSZ), po drugi strani pa višjo stopnjo za nezasedeno stanovanje," meni Frano Toš iz družbe Interdom. Pri davčni stopnji za poslovne prostore bi morala biti čim nižja, saj država davke pobira posredno – višji davek pomeni slabši rezultat družbe in nižji davek na dobiček, je prepričan Toš.

Jože Poplatnik iz agencije Domart bi po drugi strani trgovske centre, restavracije in turistične ter športne objekte obdavčil z višjim davkom, manjše lokale s storitvami in pisarnami pa z nižjim, prav tako nepremičnine, namenjene za bivanje. Po njegovo bi morale biti nekaj let davka oproščene tudi novogradnje – podobno kot po sedanji ureditvi lastniki pet let novogradenj ne plačujejo NUSZ.

"Primerno bi bilo tudi obdavčiti cerkvene nepremičnine, zlasti tiste, ki jih cerkev oddaja," dodaja Toš. Neuradno namerava vlada obdavčiti nepremičnine verskih skupnosti, z izjemo prostorov za opravljanje verskih obredov.

RKC: Že plačujemo

V največji verski skupnosti pri nas, rimskokatoliški cerkvi (RKC), pravijo, da cerkvene ustanove kot pravne osebe že plačujejo davek od vseh stavbnih zemljišč, razen za cerkve kot sakralne objekte, plačujejo tudi prispevek za vzdrževanje gozdnih cest ter obvezno članarino za članstvo v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije kot lastniki zemljišč.

Z oceno, kolikšna je vrednost cerkvenih nepremičnin, pri Slovenski škofovski konferenci (SŠK) ne razpolagajo. "V Sloveniji je v lasti katoliške cerkve okrog 80 odstotkov kulturne dediščine, zanjo pa realne tržne vrednosti ni mogoče določiti oziroma je prosto tržiti na nepremičninskem trgu," dodajajo pri SŠK.ž

Preberite tudi komentar: Da le ne bi ostalo samo pri davkih