Cviklovo razrešitev je državnemu zboru predlagala mandatno-volilna komisija, potem ko so trije
člani preiskovalne komisije – podpredsednik
Robert Hrovat ter
Josip Bajc (SLS) in
Zmago Jelinčič (SNS) – vložili zahtevo za dopolnitev dokaznega sklepa, s
katero so zahtevali, da se pred preiskovalno komisijo zasliši tudi Cvikl. Zakon o parlamentarni
preiskavi namreč določa, da posameznik, ki je določen kot priča, ne more biti član komisije.
|
Z razrešitvijo Cvikla ste obglavili komisijo
Rudolf Moge, LDS |
|
V razpravi pred glasovanjem je poslanec LDS in član komisije Rudolf Moge opozoril, da je koalicija z razrešitvijo Cvikla "obglavila komisijo" in tik prek koncem dosegla, da ne bo opravila svojega dela, in dokazala, da je bil posel z oklepniki politično dogovorjen, netransparenten in negospodaren.
Tudi po mnenju Pavla Gantarja (Zares) je "manever, ki si ga je izbrala koalicija, povsem prozoren" . Koalicija želi zgolj preprečiti preiskovalni komisiji, da bi opravila svoje delo, ter je z "očitno neugodnimi" ugotovitvami seznanila državni zbor in javnost. Dušan Kumer iz SD pa je razrešitev Cvikla ocenil kot "puč" in posredno ukinitev parlamentarnega nadzora.
|
Dušan Kumer (SD) je razrešitev Cvikla označil kar za "puč" na preiskovalno
komisijo. © BOBO
|
Tudi vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je odločitev treh članov komisije, da "zaradi očitne politične in poslovne vpletenosti" Cvikla pokličejo kot pričo, ocenil kot logično. Jožef Horvat (NSi) meni, da so trije poslanci dali korekten predlog, ter opozarja, da je Cvikl komisijo vodil samovoljno, zaradi česar sta jo tudi zapustila dva koalicijska poslanca.
Komisija ne bo končala dela
Preiskovalna komisija tako po Cviklovi razrešitvi svojega dela po vsej verjetnosti ne bo končala. Zdaj že nekdanji predsednik je sicer v ponedeljek dejal, da bi komisija, če bi ji bilo to omogočeno, DZ predlagala sklep, da se ne more odpraviti suma, da je bil posel v zvezi z nabavo vozil 8X8 politično dogovorjen, voden netransparentno in da je negospodaren.