Cilji zakona so okrepiti samostojnost državnega tožilstva in uvedba možnosti osredotočanja pregona na prioritete. Uvaja se zunanji nadzor nad tožilsko organizacijo v obliko novega državnotožilskega sveta, zakon prinaša večjo odgovornost vodij tožilstev, predvsem pa omogoča učinkovitejši boj zoper najhujše oblike gospodarskega kriminala.

Vzpostavlja namreč drugačno organizacijsko umestitev sedanje skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala. Ta po predlogu zakona postaja samostojno, tako imenovano 12. državno tožilstvo.

Tožilstvu usmerja, ne le izvaja pregon

Zakon po besedah državnega sekretarja prinaša tudi depolitizacijo oziroma odmik politike od kadrovanja na tožilstvu. Povečuje namreč vlogo državnotožilskega sveta, ki dobiva nove pristojnosti v postopkih imenovanja vodij tožilstev ter pomembno vlogo pri oblikovanju politike pregona.

Z njim se zavzemajo za centralizirano državno tožilstvo na ravni usklajevanja, usmerjanja in nadzora. Na ravni izvajanja funkcije državnih tožilcev pa so bistveno poudarjeni elementi decentralizacije. S prenosom izvajanja pregona v konkretnih zadevah na raven okrožnih državnih tožilstev pa se vrhovno državno tožilstvo postavlja v položaj usmeritev pregona, ne pa tudi njegovega izvajanja.

Tako ohranja nepristransko nadzorstveno vlogo, je ob današnjem drugem branju zakona poudaril državni sekretar na pravosodnem ministrstvu Boštjan Škrlec.