Le še vprašanje časa je, kdaj bo Slovenija zaprosila za pomoč Evropsko unijo (EU). Na to bosta vplivala dva dejavnika; projekt sanacije bank in nadaljevanje evrske krize. Na prvi dejavnik Slovenija lahko vpliva, na drugega ne, ugotavlja v svojem blogu ekonomist Jože P. Damijan.

Sanacija bank

Slabe in zelo slabe terjatve slovenskih bank znašajo med 6 in 8 milijard evrov. "Denimo, da se vlada odloči sanirati vseh 8 milijard evrov slabih terjatev. To pomeni, da mora v ta namen bankam nadomestiti te terjatve z državnimi obveznicami v enaki protivrednosti (če bi jih nadomestila po knjigovodski vrednosti) oziroma se mora v tujini v ta namen zadolžiti za več kot 25 odstotkov BDP. Če pa bi vlada ubrala bolj konservativno pot in bi pripoznala zgolj 6 milijard evrov, kolikor naj bi po oceni Umarja znašale slabe terjatve v prvem četrtletju letos, bi to pomenilo dodatno zadolžitev države v višini skoraj 17 odstotkov BDP," napoveduje Damijan. To pomeni, da bi se leta 2013 slovenski primanjkljaj zvišal s predvidenih treh odstotkov na kar 20 do 28 odstotkov.

"V trenutku, ko bo slovenska vlada tak ukrep napovedala, bodo pribitki na slovenske vrednostne papirje poleteli v nebo," pravi Damijan. Obrestna mera na slovenske desetletne obveznice bi presegla 12 odstotkov, 7 odstotkov pa je tista meja, pri kateri so Grčija, Irska, Portugalska in Španija prosile za evropsko finančno pomoč, saj je cena zadolžitve pri teh številkah tako visoka, da je nobena država ne more sama financirati.

Obstaja kakšna rešitev?

Da bi se država odpovedala sanaciji bank, ni mogoče, ugotavlja Damjan, saj "nedelujoče banke oziroma kreditni krč dušijo gospodarstvo in so glavni razlog za vrnitev recesije".

Edina alternativa je, ugotavlja Damijan, da Slovenija bank ne sanira iz javnih financ, ampak iz evropskega stalnega sklada za zaščito evra (ESM). Tudi v tem primeru bi Slovenija morala za pomoč zaprositi EU. "Razlika je le v tem, da mora v prvem primeru (Slovenija sanira banke iz javnih financ, op. p.) EU reševati celotne javne finance države, v drugem primeru (Slovenija sanira banke s pomočjo ESM) pa le prizadete banke v državi," pojasnjuje Damijan. "Razlika je seveda tudi v posledicah za ekonomsko politiko: v prvem primeru se mora država prejemnica pomoči popolnoma odpovedati lastni ekonomski politiki in sledi le navodilom EK in ECB glede fiskalne konsolidacije (varčevanja), v drugem pa ohrani samostojno ekonomsko politiko, odpove pa se lastnini v bankah."

Krivda gre prejšnjim vladam

Damijan še opozarja, da čeprav bo zdaj za vse kriva sedanja vlada, to, kar se dogaja zdaj, ni njena krivda, ampak krivda prejšnjih dveh vlad: "Napake seveda sledijo že iz časov prve Janševe vlade (neprivatizacija bank, slab nadzor nad bankami v državni lasti, premajhna 'zaloga' v javnih financah za slabe čase ter pripravljena Virantova plačna reforma). Pahorjeva vlada je na tej osnovi nato delala katastrofalne napake (uveljavitev Virantove plačne reforme, dvig minimalne plače, ne-odločitev za sanacijo bank takoj na začetku, ko je bil obseg slabih kreditov še majhen, stroški zadolževanja v tujini pa zelo nizki)."