Na veliko soboto zjutraj duhovniki blagoslavljajo velikonočni ogenj in vodo, s katerima verniki pokadijo in pokropijo domove. Velika sobota je sicer dan celodnevnega čaščenja Jezusa v Božjem grobu, kamor je bil prenesen na veliki petek. Velikonočno praznovanje verniki začnejo z obredi velikonočne vigilije (bdenja), ki je uvod v skrivnost Kristusovega vstajenja. Pri tem imata poseben pomen hvalnica velikonočni sveči, ki predstavlja vstalega Kristusa, in obnovitev krstnih obljub.

Pri maši se bere več svetopisemskih besedil, ki predstavljajo odrešenjsko zgodovino. Škofje in duhovniki odraslim katehumenom podeljujejo zakramente uvajanja v krščanstvo, ki so krst, obhajilo in birma.

Blagoslov ima poseben pomen.
Kot so zapisali na Slovenski škofovski konferenci (SŠK), "ogenj ogreva, žge, prečiščuje, zato je že od nekdaj veljal za posebej dragocenega". V Svetem pismu nastopa na več mestih, npr. v vlogi prečiščevanja ali Božje navzočnosti. Simbolika vode pa odkriva njen pomen v vsakdanjem življenju, saj je v različnih kulturah znamenje notranjega očiščevanja.

Na veliko soboto ima poseben pomen tudi blagoslov velikonočnih jedi. Namen blagoslova je, da "se zavemo darov, ki smo jih prejeli od Boga", posebno simboliko pa nosijo tudi jedila. Kruh je znamenje Božje dobrote in človekovega dela. Meso (šunka) je podoba Jezusa Kristusa, ki je "pravo velikonočno Jagnje". Pet rdečih pirhov simbolizira pet Jezusovih ran oz. kaplje krvi, so pa tudi podoba groba in simbol vstajenja. Korenine hrena so spomin na tri žeblje, s katerimi je bilo Jezusovo telo pribito na križ.

Evangeličani ne blagoslavljajo jedi
Tudi evangeličani na veliko soboto zakurijo velikonočni ogenj, ki prinaša svetlobo in napoveduje veselje. Kot je pojasnil evangeličanski škof Geza Erniša, prav tako pripravijo velikonočne jedi, kot so pirhi, šunka in hren za nedeljski velikonočni zajtrk, vendar jih ne blagoslavljajo.

Številne velikonočne vigilije
Po vsej Sloveniji bodo danes potekale velikonočne vigilije, nočne liturgije pred veliko nočjo. V ljubljanski stolnici bo ob 9.00 molitveno bogoslužje kanonikov in bogoslovcev s sodelovanjem ljudstva, vigilijo bo ob 20. uri vodil ljubljanski nadškof Alojz Uran. Ob 18.uri bo upokojeni mariborski škof Jožef Smej v župnijski cerkvi sv. Ane v Slovenskih Goricah vodil velikonočno vigilijo.

V celjski stolnici bo velikonočno vigilijo ob 19. uri vodil celjski nadškof Anton Stres, v murskosoboški stolnici ob enaki uri škof Marjan Turnšek, v koprski stolnici ob 20.uri škof Metod Pirih, ob enaki uri pa pomožni škof Jurij Bizjak v konkatedrali v Novi Gorici. Velikonočno vigilijo v novomeški stolnici bo ob 19.30 uri vodil škof Andrej Glavan.