Letošnji dan okolja poteka pod geslom Planet te potrebuje – združimo se v boju proti podnebnim spremembam.

Decembrski dogovor naj bi omejil dvig povprečne globalne temperature na dve stopinji Celzija, temeljil pa naj bi na načelu skupne, vendar raznolike odgovornosti, upošteval naj bi tudi pravico vsake države do trajnostnega razvoja.

Pomembno je, da naj bi sporazum vključeval tudi ZDA, ki niso podpisale Kjotskega sporazuma, so pa odgovorne za četrtino svetovnih emisij toplogrednih plinov, ter največje države v razvoju (Kitajska, Indija, Indonezija, Južna Afrika, Brazilija, Mehika, Južna Koreja), ki v okviru Kjotskega sporazuma nimajo obveznosti zmanjšanja emisij.

Sporazum naj bi vseboval štiri gradnike iz tako imenovanega Balijskega akcijskega načrta: blaženje podnebnih sprememb (zmanjševanje emisij toplogrednih plinov), prilagajanje na podnebne spremembe, razvoj in prenos tehnologij ter finance in investicije.

Energetika najbolj umazana

Največji povzročitelji emisij toplogrednih plinov so energetika, v povprečju je bilo zabeleženo nihanje od 79 do 81 odstotkov v obdobju 1986–2006, in kmetijske dejavnosti – nihanje v razponu od dobrih devet do skoraj 13 odstotkov v enakem opazovanem obdobju.

Vse več CO2 v zraku
Raziskovalci menijo, da kroženje ogljika v naravi prispeva okrog 330 milijard ton ogljikovega dioksida na leto. Približno polovico tega absorbirajo oceani. Meritve, opravljene na Zemlji, napeljujejo na sklep, da obstaja neznan površinski ponor atmosferskega ogljikovega dioksida in ta bi lahko bil na zemeljskem površju, čeprav o njegovi lokaciji potekajo živahne razprave.

Koncentracije ogljikovega dioksida so od začetka industrijske revolucije do danes narasle od 280 delcev na milijon (ppm) na okrog 370 ppm. V kolikšni meri so na to povečanje vplivale človekove dejavnosti, še vedno ni enotnega konsenza. Nekatere ocene kažejo, da znaša antropogeni vpliv okrog sedem do osem milijard ton ogljikovega dioksida na leto. Četudi je ta videti nepomemben v primerjavi z globalnim ogljikovim kroženjem, je verjetno zadosten, da lahko poruši naravno usklajen sistem.

Prireditve po Sloveniji
Svetovni dan okolja bomo z več prireditvami obeležili tudi v Sloveniji. Tako bo minister za okolje in prostor Karl Erjavec skupaj z ljubljanskim županom odprl novo sodobno odlagalno polje na ljubljanskem odlagališču nenevarnih odpadkov Barje. Erjavec se bo udeležil tudi Eko festivala 2009 v ljubljanskem Tivoliju, ki ga organizira Eko šola kot način življenja.

Na Univerzi v Mariboru bo potekalo predavanje Na temo Okolje – naša priložnost in odgovornost, društva Humanitas, Focus, Afriški center in zavod Ekvilib pa pripravljajo piknik, ki se bo odvijal med 14. in 20. uro v klubu Zlati zob v Ljubljani. Osrednji del bo predstavljala interaktivna razstava.