Ob današnjem kulturnem prazniku je dan odprtih vrat pripravil tudi urad predsednika republike Boruta Pahorja. Obiskovalci si bodo lahko poslopje predsedniške palače pod strokovnim vodstvom uslužbencev državnega protokola ogledali še ob 12.30 in 14.30. Pred predsedniško palačo je danes postrojena tudi častna straža garde Slovenske vojske.

Obiskovalcem se bo pridružil tudi predsednik

Kot so sporočili iz urada predsednika republike, naj se obiskovalci zberejo 20 minut pred začetkom ogleda pred vhodom v predsedniško palačo na Erjavčevi 17. Predsednik republike Borut Pahor se bo obiskovalcem predvidoma pridružil ob 14.30, ko se vrne z 51. münchenske varnostne konference.

Obiskovalci predsedniške palače, ki je tudi kulturni spomenik, si bodo lahko med drugim ogledali faksimile in študijsko izdajo dela Gratae posteritati (Ljubim zanamcem) Žige Herbersteina, ki jo je predsedniku republike predal direktor Knjižnice Jožeta Potrča Ptuj Matjaž Neudauer. Delo iz leta 1560 je druga izdaja in eno od sedmih Herbersteinovih avtobiografskih del. Ptujski izvod Gratae posteritati je eden redkih ohranjenih koloriranih izvodov na svetu.

Združenje dramskih umetnikov Slovenije je tudi letos ob slovenskem kulturnem prazniku pripravilo tradicionalni recital Prešernove poezije. Igralci so točno opoldne na ljubljanskem Prešernovem trgu že 29. leto začeli z interpretiranjem Prešernovih pesmi. Kot vsako leto je prireditev uvedla Prešernova Zdravljica, ki jo je interpretiral Aleš Valič.

Pred Zdravljico, ki jo že od leta 2013 na prireditvi interpretira Valič, pred tem pa je vrsto let ta čast pripadala pokojnemu Poldetu Bibiču, je zbrane kot vsako leto pozdravil ljubljanski župan Zoran Janković, nato pa so se zvrstili nastopi igralcev, drugih ustvarjalcev in študentov dramske igre. 

Za Valičem je nastopila igralka Marinka Štern s pesmijo Kam?, sledili so nastopi Sergeja Ferrarija s Soldaško, Asje Kahrimanović z Magistralami, Uroša Potočnika z Uvodom h Krstu pri Savici in Olge Kacjan, ki je k interpretaciji Soldaške dodala še nekaj svojih besed.

Svoje znanje Prešernove poezije je pokazal tudi osnovnošolec Luka Smrekar Voskobojnik, ki zna celoten Krst pri Savici na pamet, tudi letos pa je bučen aplavz doživel nastop Štefke Drolc z njeno znamenito interpretacijo Nezakonske matere.

Prireditev dramskih igralcev na Prešernovem trgu v Ljubljani se je pričela leta 1984 kot protest oziroma del boja za slovensko kulturno avtonomijo v okviru nekdanje Jugoslavije. Nastala je kot odgovor na namero tedanjih politikov, da področju nekdanje skupne države naredijo enotno kulturno ministrstvo ter tako zmanjšajo moč naše slovenske besede in državotvorne drže. Danes pa je ta prireditev ulično gledališče in praznik slovenske besede.