Dan pravosodja, ki ga letos praznujemo prvič, opozarja na za slovensko pravosodje pomemben dan. Četrtega novembra leta 1918 je bila objavljena in je začela veljati uredba o ureditvi in delovanju pravosodja takratnega ministra za pravosodje Vladimirja Ravniharja. V skladu z uredbo, ki je bila objavljena v Uradnem listu narodne vlade SHS v Ljubljani leta 1918, je bila kot uradni jezik na sodiščih določena slovenščina, sodbe pa so se začele razglašati v imenu zakona. Uredba o ureditvi in delovanju pravosodja iz leta 1918, ki predstavlja prvi pravni dokument na poti k samostojnosti slovenskega pravosodnega sistema, se je vsebinsko nanašala na pravosodje v širšem smislu, torej ne le na sodišča, ampak tudi na tedanja državna pravdništva (današnja državna tožilstva) ter na druge pravosodne organe.

Slovesnost ob dnevu pravosodja v ponedeljek

Franc Testen in Lovro Šturm bosta ob dnevu pravosodja v ponedeljek podelila medalje za izredne delovne uspehe ali prizadevanja za življenjsko delo. © BOBO

Na slovesnosti, ki bo v ponedeljek ob 17. uri v ljubljanski sodni palači na Tavčarjevi ulici, bosta predsednik vrhovnega sodišča Franc Testen in minister za pravosodje Lovro Šturm podelila medalje za izjemne delovne uspehe ali prizadevanja ter za uspešno končane izjemno zahtevne projekte iz pristojnosti javnih uslužbencev ali funkcionarjev ter za življenjsko delo na področju pravosodja. Javnim uslužbencem ministrstva za pravosodje ter javnim uslužbencem in funkcionarjem državnih tožilstev in državnega pravobranilstva medalje izroči minister za pravosodje, javnim uslužbencem sodišč, sodnikom in drugim funkcionarjem sodišč pa predsednik vrhovnega sodišča.

Ob dnevu pravosodja bodo predsedniki sodišč na posameznih sodiščih javnim uslužbencem sodišč izročili diplome za nadpovprečne delovne uspehe ali prizadevanja ter za uspešno končane izjemno zahtevne projekte ter za življenjsko delo na področju pravosodja.