Obsojenci lahko med prestajanjem zaporne kazni hodijo v službo. Sedemindvajset jih tako prestaja vikend zapor (v zaporu so za konec tedna in ob praznikih), 15 pa se jih vsak dan odpelje iz zapora v službo in se nato ob koncu delovnega dne vrnejo v zapor.

Vsak dan doma na kosilu

Tem naj bi se, kot smo razkrili v torek, že v kratkem pridružila tudi Nataša Vodušek, obsojena bivša veleposlanica v Bosni in Hercegovini, ki v ženskem zaporu na Igu prestaja enoletno zaporno kazen, ker je vinjena povzročila hudo prometno nesrečo v Sarajevu. Na ministrstvu za zunanje zadeve so Voduškovo sicer odpustili, a naj bi se nameravala zaposliti v podjetju svojega sina, kar njen mož Vladimir Vodušek vztrajno zanika.

Na Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij (Uriks) ne želijo razkriti, za koga in kaj bi med prestajanjem kazni Voduškova rada delala, saj naj bi šlo za osebne podatke. Naši viri pa zagotavljajo, da je interes za zaposlitev izrazilo prav podjetje njenega sina. Potrebne pogodbe z Javnim gospodarskim zavodom (JGZ), zadolženim za zagotavljanje dela zapornikom, sicer še niso sklenili.

Odlično, a ne pri družini

Psiholog Peter Umek bi omejil zaposlitve obsojencev v družinskih podjetjih ali pri prijateljih, četudi bi bili tam zaposleni že pred prihodom v zapor. "Mislim, da je to lahko vsaj delno izigravanje pravil. Ker ni nujno, da je takšno delo res delo, saj praktično ni nadzora nad tem, kaj zapornik res dela. Lahko se namreč ukvarja s čisto drugimi opravili, partnerji pa jih pogosto varujejo. Zato je treba postaviti jasne omejitve, kaj se dela in koliko ur na dan, ter poročati o tem, kako delo poteka. Ali še bolje, obsojenca zaposliti pri nekem z njim nepovezanem delodajalcu," meni Umek.

Z njim se strinjajo tudi naši sogovorniki iz zaporov, ki opozarjajo, da se obsojenci pogosto zaposlijo prav v družinskih podjetjih, pri zakonskih partnerjih, sorodnikih ali prijateljih. "Če se nekdo, ki prestaja zapor, vozi vsak dan domov in dan preživi z družino, to ne more biti kazen," pravijo.

Boljše bo, ko bo zunaj

Na Uriksu zagotavljajo, da delo zunaj zapora dovolijo samo obsojencem, ki jim zaupajo in niso obsojeni za najhujša kazniva dejanja, Prepričani so, da lahko delo zunaj zapora obsojencem samo koristi.

"Na podlagi takšne zaposlitve obstaja večja možnost zagotavljanja socialne varnosti po odpustu s prestajanja kazni, saj si ohranijo možnost zaposlitve po prestani kazni, kar je izjemno pomembno za uspešno vključitev v družbo," poudarjajo.

"Verjamem, da se to lahko zlorablja. Zato je tu vodstvo zapora, da preveri, ali je s tem delom dosežen namen resocializacije obsojenca oziroma ali to resocializacijo obsojeni prej doseže z delom kot določeno strožjo kaznijo," je prepričan penolog Dragan Petrovec.