Prestopna leta so tista s 366 dnevi in 29. februarjem na koledarju. Leto je prestopno, če je
deljivo s štiri, toda …
a) … če je leto deljivo s 100, ni prestopno
b) … če je leto deljivo s 400, je prestopno

Tako je bilo denimo leto 2004 prestopno, leto 1990 pa ne. Prestopna leta so v koledar uvedli zato, da se koledarsko leto ves čas ujema z letnimi časi. Letni časi se na Zemlji ponavljajo vsako tropsko leto; to je čas, ki ga Zemlja potrebuje, da sklene tirnico po orbiti okoli Sonca. Obhodni čas Zemlje je približno 365,2422 dneva, torej bi se letni časi počasi zamikali, če bi uporabljali le preprost koledar s 365 dnevi. Z zgoraj opisanim občasnim dodajanjem dneva v februarju dobimo v gregorijanskem koledarju v povprečju 365,2425 dneva na leto, kar pomeni, da ta koledar v 4000 letih zamuja pol dneva.

Pri nas praznuje okoli 1300 smolčkov
V anglosaksonskem svetu se 29. februar imenuje Leap Day, rojene tega dne pa imenujejo leaplings. Pri nas jim pravimo smolčki in imajo celo svoje društvo. Po Zemlji naj bi hodili štirje milijoni tistih, ki rojstni dan praznujejo vsaka štiri leta, v Sloveniji pa jih je več kot 1300. Po svetu je običaj, da smolčki v ''sušnih letih'' praznujejo 28. februarja ali 1. marca. Marsikje so ob tem dnevu deležni posebnih ugodnosti.

Moški plača, če reče NE
Obstaja tradicija, da lahko ženske svojega dragega zaprosijo za roko le ob prestopnih letih, ta ''pravica'' pa se je ponekod skrčila le na 29. februar. Po izročilu je bila takšna zakonodaja leta 1288 sprejeta v škotskem parlamentu pod kraljico Margareto in ženskih snubitev ni omejevala na en sam dan v letu. Za primer zavrnitve s strani moškega naj bi tradicija zapovedovala, da mora svoje dejanje omiliti s poljubom, ustreznim denarnim nadomestilom in parom svilenih rokavic, v poznejših virih pa se je omenjalo svileno ogrinjalo. Podobni običaji so znani tudi iz Francije in Švice.