Računsko sodišče je Družbi RS za avtoceste (Dars) glede gradnje predora Šentvid v obdobju med letoma 2004 in 2007 marca izdalo negativno mnenje. Dars je zdaj predstavil popravljalne ukrepe, ki pa so za Računsko sodišče (RS) le deloma zadovoljivi. Dars namreč krši obveznosti dobrega poslovanja, saj ni izkazal zadovoljivih popravljalnih ukrepov glede gradnje predora Šentvid. Dars je namreč dopustil opustitev izdelave projekta za izvedbo del pred oddajo javnega naročila s tem, ko je " določil izjemo za premostitvene objekte, kot so predori in viadukti, torej ravno tiste, ki so bili predmet revizije,'' je pojasnil predsednik računskega sodišča Igor Šoltes.

Tudi predori so premostitveni objekti
Na Darsu so ob ponovnem pregledu poslane dokumentacije ugotovili, da je v njem "prišlo do pomote", je povedal član uprave Boštjan Rigler. Dars je po njegovem v izreku v odzivnem poročilu pravilno navedel, da predlaga, da vse projekte za izvedbo (PZI) naroča Dars, razen za določene izjeme, v oklepaju pa je navedel, da gre za premostitvene objekte. "Pod premostitvene objekte štejemo viadukte in mostove. Projekt izvedenih del predvideva tudi tehnologijo gradnje. Če predpišemo tehnologijo gradnje, zožimo nabor možnih ponudnikov in s tem tudi zmanjšujemo konkurenco," je prepričan Rigler.

Zato se jim je po njegovih besedah zdelo smotrno, da to izjemo pustijo. V obrazložitvi ukrepa pa je ostala dikcija, da k premostitvenim objektom spadajo tudi predori, pokriti vkopi in elektro-strojna oprema. "Da gre za neljubo pomoto, kaže praksa, ki smo jo na Darsu uvedli npr. pri razpisu za predor Markovec, kjer Dars naroča projekte za izvedbo (PZI)," dodaja Rigler.

Zakaj projekte za izvedbo že v preteklosti ni naročal Dars, Rigler ni želel komentirati.

"Želimo jasno sliko in rešitve "
''Z našo zahtevo po popravljalnih ukrepih smo želeli doseči, da bi naročnik, v tem primeru Dars, še pred izvedbo javnega naročila imel popolnoma jasno sliko, kaj želi doseči, katera so polja tveganja, kjer lahko pride do nepredvidenih del. Da ima jasne rešitve, preden izbere najugodnejšega ponudnika oziroma da lahko sploh pripravi ustrezno razpisno dokumentacijo, na podlagi katere lahko ponudniki oddajo ustrezne ponudbe,'' je dejal Šoltes in dodal, da lahko zaradi nejasne opredelitve pride do dvoumne pogodbe s ponudnikom, kateri nato sledijo aneksi in povečanje del.

Zato računsko sodišče meni, da Dars krši obveznosti dobrega poslovanja, o čemer bodo obvestili tudi državni zbor. Šoltes je še izrazil upanje, da bo nadzorni svet Darsa naložil upravi, da popravljalne ukrepe izvede do konca.