V Družbi za avtoceste v RS (Dars) so presenečeni nad ugotovitvami skupine Eurotest, da sta slovenski gradbišči na avtocesti Ljubljana–Koper pri Vrhniki in pri Senožečah med najslabše zavarovanimi v Evropi. Dars je v raziskavi ugotovil vrsto netočnosti, je dejal predsednik uprave Darsa Rajko Siročič in dodal, da je pravilnik o načinu označevanja in zavarovanja del na javnih cestah in ovir v cestnem prometu, katerega uporabnik je Dars, nastal na osnovi dolgoletnih izkušenj stroke v Sloveniji in primerljive stroke iz tujine.

Nekaterih zahtev fizično ni mogoče izpolniti, menijo na Darsu. © BOBO

Prometno ministrstvo bo po Siročičevih napovedih v roku 10 dni pojasnilo tudi skladnost omenjenega pravilnika z evropskimi smernicami, Dars pa si bo "kot odgovorni uporabnik pravilnika aktivno prizadeval, da bo nekatere stvari v skladu z operativno potrebo tudi spreminjali ". Član uprave Darsa Aleš Hojs meni, da je pravilnik dobro pripravljen, vendar bi lahko z nekaterimi spremembami določene stvari izpopolnili, kar pa pomeni tudi določeno finančno obveznost.

"Nekatere zahteve nemogoče uresničiti"
Nekatere zahteve na podlagi ugotovitev raziskave je po Hojsovih besedah tudi fizično nemogoče uresničiti. Tako tudi očitek v zvezi z avtocestnim deloviščem pri Vrhniki, da je v smeri proti Kopru levi pas preozek, v smeri proti Ljubljani pa naj bi bila preozka oba prometna pasova, ne odraža razmer na terenu. Kot je poudaril Hojs, so prometni pasovi res izvedeni v minimalnih dimenzijah, in sicer zato, ker prečni profil cestišča ni dovoljeval izvedbe širših voznih pasov.

V zvezi s precejšnjim nagibom vozišča ob menjavi prometnih pasov na delovišču pri Vrhniki proti Kopru je Hojs pojasnil, da je nagib vozišča nujen zaradi zagotavljanja pravilne odvodnje meteornih voda. Promet je speljan prek tako imenovanih interventnih prehodov. Če je vožnja prilagojena predpisani hitrosti, menjava prečnih nagibov vozišča ni sporna, pravi Hojs.

Pravilnik o načinu označevanja in zavarovanja del na javnih cestah in ovirah v cestnem prometu ne predpisuje, da se za začasne preusmeritve prometa oziroma tam, kjer se uvede zaporo dela vozišča, postavlja informacijske table. "Res je, da tabel ne postavljamo, saj bi navedba vseh informacij zahtevala zelo velike črke, posledično bi bile table zelo velike, s tem pa bi po naši oceni preusmerjali pozornost voznika ," je pojasnil Hojs in dodal, da v skladu s pravilnikom javnost sicer redno obveščajo o gradbiščih.