“Že precej časa pripravljamo okvir za možnost uveljavitve novega sodobnega davka na nepremičnine,” priznavajo na ministrstu za finance (MF). Obremenil bi tudi stanovanjske objekte, zato se postavlja vprašanje, ali je v času krize uvedba smiselna.

Simulacije so, a ne javne

Stanovanjskih nepremičnin je pri nas okoli 13 odstotkov, a predstavljajo polovico skupne vrednosti vseh nepremičnin, kar znaša okoli 70 milijard. S pridobitvijo podatkov o vrednosti nepremičnin konec lanskega leta je začelo MF analizirati sedanji sistem obdavčitve. “Izdelali smo različne simulacije možnih prihodnjih rešitev. Politična odločitev glede uvedbe davka pa še ni bila sprejeta,” pravijo na MF.

Lahko bi veljale olajšave

Za stanovanja in hiše se zdaj plačuje nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, ki ga individualno določajo občine. “Ponekod ga nimajo, spet drugje je nizek ali zelo visok. Ker ni enotnega sistema, tudi ni davčne enakosti,” opozarja davčni svetovalec Darko Končan. Nepremičninski davek bi moral po njegovem temeljiti na ideji, da se obdavči nepremičnino, ne pa lastnika. “Od politične volje je nato odvisno, s kakšno olajšavo bi bile obdavčene stanovanjske, verske in kulturne nepremičnine,” pojasnjuje 
 Končan.

Srečni, če jih še niso ujeli

Končan pravi, da nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča zdaj plačujeta dve tretjini vseh upravičencev. “Ker bi davek na nepremičnine nadomestil to dajatev, bi večina plačevala približno enako. Tisti, ki ga do zdaj niso plačevali, pa so lahko srečni, da jih še niso dobili,” še pravi Končan. Vlada je sicer uvedla davek na nepremičnine, dražje od milijona evrov, in mejo nato spustila na pol milijona. Letos bo v državno blagajno prinesel le malo denarja. V prihodnjih dveh letih naj bi se prihodki zvišali na okoli 20 milijonov evrov na leto.