“Seveda je krčenje zdravstvenih pravic možen scenarij, kot je možna vrsta drugih scenarijev,” je včeraj na izredni seji odbora za zdravstvo poslancem priznal šef zdravstvene blagajne 
Samo Fakin.

Pojasnil je, da se bo treba končno enkrat odločiti, koliko je kdo pripravljen plačati v zdravstveno blagajno, to je, ali se bo od vseh zaslužkov, torej tudi avtorskih in podjetnih pogodb, plačevalo 13,45 odstotka zdravstvenih prispevkov. “Poznam kar nekaj znanih slovenskih osebnosti, ki imajo zajetne avtorske honorarje in so vzdrževani družinski člani,” je smer izigravanja nakazal Fakin.

Ljudem, ki niso zaposleni, imajo pa dohodke iz kapitala ali avtorske honorarje, zakon omogoča, da v zdravstveno blagajno prispevajo le po 14 evrov na mesec. To je manj, kot stane dopolnilno zavarovanje, ki se je zaradi megavarčevalnega zakona pravkar podražilo na skoraj 30 evrov na mesec, zaradi česar je Pozitivna Slovenija tudi vztrajala na izredni seji odbora za zdravje.

Trošarine na belo moko

Če soglasja, da bi vsi plačevali enak delež prihodkov, ne bo, Fakin meni, da bo treba “najti dodaten vir”. V tujini, je pojasnil, se odločajo za trošarine na hrano, ki je bogata s sladkorjem in maščobami. “Pred enim letom so to uvedli Danci, zdaj to uvajajo še Madžari,” pravi. Franc Breznik, SDS, pa te trošarine vidi “na celi črti”, ker “tako lahko naberemo največ”.

Poleg trošarin na sladke pijače bi Breznik uvedel trošarine na “stvari, ki vsebujejo veliko bele moke”. Poslanka Andreja Črnak Meglič pa je vlado pozvala, naj za področje zdravstva pripravi sistemske rešitve in čim prej posreduje “vsaj osnutek reforme”.