Vsakič, ko kdo v tej državi samo pomisli na znižanje pokojnin, je, kot bi Karlu Erjavcu in Desusu pomahal z rdečo krpo. Ponovi se zdaj res že neštetokrat viden scenarij – grožnja z odhodom iz vlade. Zadnjih nekaj vlad je na koncu pač stalo ali padlo prav na upokojenski stranki. Ta ima, čeprav se nas trudi pred vsakimi volitvami prepričati o nasprotnem, samo eno agendo – varovanje pokojnin.

Seveda se ne strinjam z rezanjem dohodkov posameznikov na katerikoli ravni. A upokojenski politiki bodo vendarle počasi potrebovali nov razlog, zakaj nasprotujejo neusklajevanju pokojnin z inflacijo ali znižanju za odstotek ali dva. Argument, da so že prispevali, po vseh rezih drugje ni več dovolj. Kot se zaradi zamrznitve niso dvigovale pokojnine, se nikoli niso niti plače v realnem sektorju. Plače v javnem sektorju so se že znižale. Z dvigom DDV od julija k reševanju krize prispevamo vsi, vlada pa je ta teden napovedala, da se z inflacijo ne bodo več usklajevale dohodninske lestvice. Tudi o štiriodstotnem kriznemu davku na plače še niso rekli zadnje besede. Prav zanj pa zadnje čase navijajo v Desusu. Znižati plače za štiri odstotke je torej dobro, znižati pokojnine za isti odstotek pa ne?

Zadnji vladni predlog, ki je pricurljal v javnost iz paketa novih 25 ukrepov za reševanje krize, je zato bil, da bi tudi upokojencem z najnižjimi pokojninami odvzeli regres. S takim ukrepom bi, ironično, posegli v pravice najrevnejših, tisti z najvišjimi pokojninami pa bi še vedno ohranili svoje štiri odstotke.

Desus je za zdaj še vedno v vladi. Z njimi so tudi Državljanska lista, ki menda nasprotuje novim davkom, in SD, ki menda nasprotujejo poseganju v socialne transferje. Vlado še vedno vodi Pozitivna Slovenija, ki naj bi zagotovila zagon gospodarstva. Na zaveze spominjam, ker nobene od teh v zadnjih mesecih ne izpolnjujejo. Da bi rešili državno blagajno, pa znajo nov davek na zrak naračunati tudi učenci v osnovni šoli.