Minimalna plača bo prvič presegla prag tveganja revščine, na kar je treba biti po besedah primerja Roberta Goloba ponosen. Kritičen je do opozoril gospodarstva, ki da se ne zaveda, da brez zaposlenih tudi dobičkov ne bo. "Ob vsaki priložnosti, ko morajo del dobičkov deliti z zaposlenimi, uporabijo isto retoriko, kako bo svet propadel," je dejal.

Po Golobovih besedah je treba graditi sistem, kako znesek minimalne plače v prihodnjih letih usklajevati po zakonskem avtomatizmu, da nikoli več ne bo šel pod prag tveganja revščine. "To je cilj, ki smo si ga zadali skupaj za naslednji mandat," je v Celju v okviru vladnega obiska dela savinjske regije dejal premier.

Na odzive delodajalcev, ki opozarjajo na negativne posledice, ki jih bo dvig minimalne plače prinesel gospodarstvu, je premier odgovoril, da takšne izjave posluša že štiri leta.

Foto: Saša Despot Luka Mesec "In štiri leta gledam podatke in uradne rezultate. Gospodarstvo tako, kot je poslovalo v zadnjih štirih letih, ni poslovalo še nikoli ali pa že dolgo ne. Bonitetne ocene Slovenije so najvišje kadarkoli, mednarodne finančne institucije ocenjujejo naše politike kot tiste, ki dajejo najboljše obete za pozitivno prihodnost. K temu nimam kaj dodati," je izpostavil.

Spomnil je tudi na opozorila delodajalcev ob uvedbi obveznega izplačila zimskega regresa. "Se spomnite napovedi teh istih gospodarstvenikov o tem, kako bodo podjetja propadla, se selila na Hrvaško in ne vem kaj še ... Ob vsaki priložnosti, ko morajo del svojih dobičkov deliti s svojimi zaposlenimi, uporabijo isto retoriko, kako bo svet propadel. Pa kje živijo? Oni se ne zavedajo, da brez zaposlenih tudi dobičkov ne bo," je poudaril premier.

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je danes sporočil, da bo minimalna plača v letu 2026 določena pri 1482 evrih bruto, kar je 15,97 odstotka več, kot je ta znašala lani. Ocenjuje, da bodo posledice dviga predvsem pozitivne. S tem se strinjajo tudi v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije.

Foto: Profimedia Denar, evri, plača Nasprotno so prepričani delodajalci. V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije opozarjajo, da je brez davčnih razbremenitev tak dvig preveliko breme za malo gospodarstvo, V Gospodarski zbornici Slovenije pa, da gre za nevarno predvolilno potezo, s katero je vlada za svoje politične interese žrtvovala gospodarstvo. V Združenju delodajalcev Slovenije so zapisali, da gre za še en nepremišljen poseg, s katerim sta minister za delo in vlada zabila žebelj v krsto gospodarstva.

Trgovinska zbornica svari pred posledicami

Dvig minimalne plače na 1000 evrov neto bo po opozorilih Trgovinske zbornice Slovenije (TZS) prinesel precej več negativnih kot pozitivnih posledic za trgovino in širše gospodarstvo. Neizbežno pomeni tudi višanje cen blaga in storitev, saj v podjetjih rezerv ni več, so zapisali.

"Stroški dela bodo skokovito narasli, konkurenčnost podjetij se bo dodatno poslabšala, pritisk na cene in s tem na višjo inflacijo pa bo na koncu prizadel prav tista gospodinjstva, ki jim je ta ukrep po besedah ministra za delo Luke Mesca namenjen," so zapisali v trgovinski zbornici.

"Tolažba" ministra Mesca, da se strošek za delodajalca relativno poviša za manjši odstotek kot bruto plača, po navedbah zbornice ni povsem korekten, saj se bo strošek delodajalca že marca zopet povišal prek uskladitve minimalne osnove za plačilo prispevkov za socialno varnost, ki je določena v višini 60 odstotkov povprečne plače v letu 2025.

Predsednica trgovinske zbornice Mariča Lah opozarja, da podjetja rezerv nimajo več, zato se bo dvig minimalne plače praktično v celoti prelil v višje cene blaga in storitev. "To bo prizadelo prav vse potrošnike, posebej pa gospodinjstva z nižjimi dohodki, ki največji delež porabe namenjajo osnovnim življenjskim potrebščinam," je izpostavila.

Tudi ona je prepričana, da bi bila ustreznejša rešitev razbremenitev stroškov dela, s katero bi minimalno plačo prav tako lahko zvišali na 1000 evrov neto.

Visok administrativni dvig plač brez ustrezne rasti bruto domačega proizvoda po opozorilih zbornice ustvarja dodaten inflacijski pritisk in tveganje inflacijske spirale. "Še posebej bo multiplikativni učinek dviga minimalne plače prisoten vzdolž celotne slovenske agroživilske verige, kar se bo odrazilo v končni fazi v maloprodajni ceni slovenskih izdelkov na trgovskih policah," so zapisali.

Ukrep po njihovi oceni nedvomno poslabšuje konkurenčnost slovenskega gospodarstva. "Povečal se bo odliv kupne moči v tujino, pospešena bo tudi selitev podjetij zunaj naše države, kar bo imelo negativne posledice za državni proračun. V delovno intenzivnih panogah se bo takšen dvig odrazil v zmanjšanju novih zaposlitev, novem likvidnostnem šoku in še hitrejši avtomatizaciji, kar bo nujni odziv na previsoke stroške," so prepričani.

dezurni@styria-media.si