Če bi se prihodnje leto uresničil najbolj črn scenarij, ki ga je pred časom omenil Samo Hribar Milič z Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) – da bi brez dela lahko ostalo do 45 tisoč ljudi –, bi država samo za nadomestila za brezposelne na leto porabila 300 milijonov evrov. Poleg tega bi imela država za 300 milijonov evrov manj dohodninskih prihodkov in prispevkov v pokojninsko ter zdravstveno blagajno, pravi Hribar Milič. Znižala pa bi se tudi potrošnja ljudi. "Ocenjujemo, da za okoli 300 milijonov evrov."

Stroški in prihranki

Krajši delovnik. Za 600 milijonov evrov, kolikor znaša neto letni strošek 45 tisoč novih brezposelnih na državno blagajno (nižji davčni prihodki plus stroški za nadomestila za brezposelnost), bi lahko država kar 552.486 delavcem eno leto plačevala nadomestilo k plači, če bi uvedla model 32-urnega delovnika, kot ga predlagajo gospodarstveniki. Manj delovnih mest. Oktobra so delodajalci prijavili za 19,2 odstotka manj prostih delovnih mest kot oktobra lani. Na zavodu pa se je prijavilo 10.581 brezposelnih, kar je za 2,6 odstotka več kot oktobra lani.

Nižje plače uprav
Prvi mož Kolektorja Stojan Petrič je pred tednom na okrogli mizi gospodarstvenikov že predlagal možen ukrep – 32-urni delovnik, ki bi zmanjšal odpuščanja. Podjetja, ki bi prešla na štiridnevni delovni teden, bi se zavezala, da v tem času ne bodo odpuščala in da bodo zaposlenim plačevala prispevke za polno plačo, hkrati pa bi si uprave morale znižati plače.

Pahor že seznanjen
Država bi delavcem primaknila štiri neto ure k plači na teden. To pomeni, da bi zaposlenemu, ki ima povprečno plačo, kar je 905 evrov neto, od tega 89 evrov prispevala država.
"Ukrep je absolutno potreben in bi ohranil številna delovna mesta, ki bi bila sicer ogrožena," pravi Hribar Milič. GZS je predlog v soboto že predstavila premierju Borutu Pahorju.

Dan za izobraževanje
"Prepričan sem, da če bi država participirala pri plačah, bi Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) predlog podprlo," odgovarja predsednik ZDS Borut Meh. Pri tem dodaja, da tam, kjer bi zaposleni delali manj kot 36 ur, pričakuje, da se bodo v tem času dodatno izobraževali, ne pa da bi bili doma. Stroške izobraževanja pa bi morala kriti država. Hkrati se mu zdi logično, da se v podjetjih, ki bi šla v ta ukrep, zamrzne tudi izplačevanje dobičkov.