V prihodnji koaliciji se zavzemajo za povečevanje minimalne plače, ki jo nameravajo z letom 2023 dvigniti na najmanj 800 evrov neto, prizadevali pa si bodo tudi za njeno realno rast, so zapisali v usklajenem besedilu koalicijske pogodbe. Delavkam in delavcem nameravajo omogočiti ustrezno ravnovesje med službo in prostim časom, zato se bodo po vzoru iz tujine zavzeli za vpeljavo pravice do odklopa od službenih komunikacijskih sredstev v prostem času.

V sodelovanju s stroko in civilno družbo bodo pripravili strategijo z jasnimi časovnimi roki za izvajanje ukrepov za odpravo prekarnosti. Kot so zapisali, bodo na podlagi evalvacije negativnih učinkov študentskega dela pripravili ustrezne korekcijske ukrepe. Preučili bodo možnost in praktične posledice redefinicije delovnega razmerja v zakonu o delovnih razmerjih, in sicer na način, da se dlje časa trajajoča ekonomska odvisnost od enega delodajalca določi kot opredelilni element delovnega razmerja.

V dogovoru s socialnimi partnerji nameravajo spodnjo mejo fonda ur za polni delovni čas postopoma znižati na 30 ur tedensko ob nespremenjeni 40-urni zgornji meji, kar bo delodajalcem omogočilo skrajšanje polnega delovnega časa, zaposlenim pa polne pravice iz naslova delovnega razmerja za polni delovni čas.

Foto: Anže Petekovšek Delavci na prostem

Uzakoniti nameravajo zadržanje učinkovanja odpovedi do pravnomočne odločitve delovnih sodišč za delavske predstavnike in predstavnice ter pravno varstvo zoper pisno opozorilo pred odpovedjo. Proučili bodo možnost javne objave sistematičnih kršiteljev delovnopravne zakonodaje tudi zato, da preprečijo njihovo sodelovanje pri javnih naročilih.

Poostrili bodo nadzor nad agencijami in drugimi podjetji, ki se ukvarjajo s posredovanjem delovne sile in zagotovili zajamčeno plačilo za agencijske delavce, ki morajo dobiti plačo vsaj v znesku minimalne plače, ko jim agencija ne zagotavlja dela.

Zaposlene bodo usmerjali v vseživljenjska usposabljanja, v dogovoru s socialnimi partnerji pa izboljšali način prekvalifikacije in dokvalifikacije zaposlenih, so zapisali med cilji na področju vseživljenjskega učenja.

Posebno pozornost v usklajenem besedilu koalicijske pogodbe partnerice namenjajo dostojnemu in kvalitetnemu bivanju v tretjem življenjskem obdobju.

Tako napovedujejo dvig minimalne pokojnine na najmanj 700 evrov že v letu 2023, pa tudi preučitev možnosti uvedbe univerzalnega temeljnega dohodka za upokojence z najnižjimi pokojninami.

Delavcem bodo omogočili postopno prehajanje v pokoj in pospešili družbeno vključenost upokojencev, preučili bodo tudi sistem ponovnega zaposlovanja upokojencev in ob tem upoštevali potrebe upokojencev, trga dela in javni interes, obljubljajo.

Foto: Anže Petkovšek Gradbeni delavci med delom na žgočem soncu.

Obetajo se tudi razpisi za sofinanciranje programov, ki bodo spodbujali aktivno življenje v starosti, koalicijski partnerji se zavezujejo tudi k razširitvi in krepitvi ponudbe skupnostnih socialnovarstvenih programov, vključno z njihovo deinstitucionalizacijo. Razvijali bodo tudi modele alternativnih bivanjskih skupnosti za starejše, ki temeljijo na čim bolj samostojnem in dostojanstvenem življenju v starosti.

Zavezali so se, da bodo izvedli pokojninsko reformo, ki bo krepila prvi pokojninski steber in spodbujala pokojninsko varčevanje, ki bo omogočala dostojno starost in bo hkrati finančno vzdržna, so zapisali.

Zvišali bodo najnižje pokojnine

Najnižja zagotovljena pokojnina bo znašala 10 odstotkov nad pragom tveganja revščine, preučili bodo tudi uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka za upokojence z najnižjimi pokojninami.

Zagotovili bodo nove vire financiranja pokojninske blagajne, z različnimi viri pa bodo zmanjšali odvisnost od pokojninskih in invalidskih prispevkov iz dela. Kot dodaten vir financiranja pokojninskega sistema navajajo reformo državnega upravljanja s premoženjem. Za vse spremembe pa obljubljajo primerne zakonske podlage, ki bodo usklajene z Ekonomsko-socialnim svetom.

Foto: Profimedia Upokojenci Prihodnja koalicija napoveduje usklajeno demografsko politiko, dolgotrajno oskrbo bodo obravnavali enotno in s tem omogočili enoten pristop k dodeljevanju pravic. Do maja 2023 napovedujejo sprejem spremembe zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga bodo uskladili s ključnimi deležniki. Spremembe bodo ustrezno definirale pravice ter njihovo izvajanje, kot tudi solidarno, pravično in vzdržno finančno konstrukcijo, ki bo temeljila na progresivni obdavčitvi premoženja in drugih proračunskih virih, so napovedali.

Ob tem obljubljajo, da bodo zagotovili dovolj usposobljenega kadra za dobro delovanje dolgotrajne oskrbe. Uvedli bodo družinskega pomočnika tudi za starejšo osebo (ne samo za invalida), ki potrebuje nego in varstvo.

Napovedali so povečanje financiranja za širjenje mreže javnega izvajanja dolgotrajne oskrbe na domu in javnih domov za starejše občane in drugih oblik izvajanja dolgotrajne oskrbe s ciljem prepoloviti čakalne vrste za vstop v domove starejših občanov do konca mandata. Zagotovili bodo periodično neodvisno ocenjevanje kakovosti življenja v domovih in prenovili metodologijo izračuna cene celotne oskrbe za starejše. S spremembami zakonodaje bodo oblikovali enotne cenike ter preprečili dvojno zaračunavanje storitev socialne oskrbe v domovih starejših občanov, so napovedali.

Za osebe z demenco ter njihove svojce ali skrbnike bodo z različnimi programi pomagali ustvariti okolje za kar najbolj kakovostno življenje z demenco. Ob tem napovedujejo posodobljen sistem strokovnih socialnih in patronažnih služb za oskrbo v skupnosti in ponovno vzpostavitev kakovostnega, konsistentnega in vzdržnega terenskega socialnega dela in varstva. Spodbujali bodo digitalizacijo in uporabo opreme IKT za učinkovitejšo oskrbo in pomoč starejšim pri neodvisnem življenju.