"Naše zahteve so, da se pri plačah upošteva inflacija, da se dvigne minimalna plača, zahtevamo pa tudi, da plače rastejo v skladu s produktivnostjo, kajti če rastejo samo z inflacijo, bolj ali manj capljamo na mestu," je na posvetu sindikalnih zaupnikov s severnoprimorskega konca v zvezi s pripravami na splošno opozorilno stavko povedal predsednik stavkovnega odbora Dušan Semolič. Poudaril je, da stavka ni cilj, ampak zgolj sredstvo za ureditev razmer, in pojasnil, da se že prihodnji teden začnejo pogajanja, v sklopu katerih se bodo poskušali z delodajalci razumno pogovoriti. Če do dogovora ne bo prišlo, bo 12. marca po njegovih ocenah stavkalo od 200 do 250 tisoč delavk in delavcev. "Trenutek je primeren za korekcijo delavskih plač, saj so gospodarska rast, produktivnost, dobički in storilnost dela zelo visoki," je še pojasnil Semolič in dodal, da zaradi inflacije vse več delavcev, ki delajo deset in več ur na dan, živi v revščini, vedno več pa je tudi primerov, ko morajo ljudje za preživetje delati v dveh službah ali na črno. Napovedal je tudi vseevropske demonstracije, ki bodo petega aprila ob zasedanju finančnih ministrov in predstavnikov Evropske centralne banke na Brdu potekale v Ljubljani in ki se jih bo udeležilo na tisoče delavcev iz številnih evropskih držav s podobnimi zahtevami.

Umetnost preživetja

© grafika Žurnal24

"V primeru delavke, ki dela 176 ur in 20 nadur, ob koncu meseca pa prinese domov 368 evrov, gre že za umetnost preživetja," je poudaril generalni sekretar Območne organizacije ZSSS Posočja Bogdan Likar in dodal, da je po njegovih ocenah na tem območju od 500 do 700 delavcev, ki jim morajo celo dodajati do minimalne plače, kar je sramotno. O poteku stavke na severnem Primorskem bo po njegovih besedah več znanega v prvih dneh marca.

Verjamejo v dogovor
Precej manj zgovorni pa so bili včeraj v obalni sindikalni organizaciji Konfederacije sindikatov 90 Slovenije. "Pogajanja še potekajo, ko oziroma če bo stavka tudi uradno napovedana, pa bomo lahko povedali kaj bolj konkretnega," je bil skop generalni sekretar Peter Majcen , ki še vedno verjame v možnost dogovora za pogajalsko mizo. V katerih podjetjih so razmere najbolj kritične, nam Majcen ni želel razkriti, poudaril je le, da je večina delodajacev v obalno-kraški regiji plače že uskladila. "To se nam sicer ne zdi pošteno, ker zmanjšuje možnosti uspeha drugim. Nerealno je namreč pričakovati, da bodo delavci, ki so jim že povišali plače, stavkali iz solidarnosti."