Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOUL) je samo lani zatelefonirala prek 20 tisoč evrov študentskega denarja. S tem denarjem bi osem študentov lahko skoraj leto dni vsak dan kupovalo kilogram kruha in liter mleka ter pojedlo kosilo – vsak za šest evrov. Samo šest članov predsedstva ŠOUL, generalni sekretar in predsednik Študentskega zbora so od tega zneska zapravili 6.420 evrov. A ne svojih, temveč študentskih. Študentske organizacije se namreč financirajo iz koncesijskih dajatev, torej prek študentskega dela, in so zato od njega odvisne. Študentska organizacija Slovenije bo v to, da je študentsko delo nujno potrebno za študente, danes poskusila prepričati tudi premierja Pahorja. Pa je res bolj pomembno za študente? Ali le za študentske organizacije?

Vzori. Dejstvo je, da vodilnim, predvsem direktorju ŠOUL, v času krize manjka vzorov. Namesto da bi se odpovedal povišanju in si znižal mesečno omejitev za uporabo službenega mobilnega telefona, si je zaželel še višjo. In to za več kot 30 odstotkov višjo! Predsedstvo mu jo je dalo. Študentje bi se morali, če se že gredo (študentsko) vlado, zgledovati po pravi. V krizi je treba stroške znižati – Pahor se tega zaveda, Štromajer pa očitno ne. Če bi se, verjetno ne bi zapravil 40 tisočakov za oglaševanje v oddaji Hri-bar. Način, kako ravna s študentskim denarjem predsednik ŠOUL, že ni všečen kar nekaj študentskim poslancem, ki so podpisani pod nezaupnico. Morda je res čas za novega šefa.