Letos bodo občine načrpale rekordno količino denarja iz evropskih sredstev, saj bo ta denar predstavljal blizu 12 odstotkov vseh prihodkov. A v analizi občinskih proračunov kljub pričakovanju rekordnega leta strokovnjaki svarijo, da “je optimizem na področju evropskih sredstev bržkone nekoliko pretiran”. Težave lahko nastopijo tudi v prihodnje, saj se leta 2014 začne nova finančna perspektiva, zato lahko spet pride do počasnega črpanja.

Skokovita rast denarja

Doslej so občine največ denarja načrpale leta 2009, ko so pridobile 143 milijonov evrov. Lani so evropska sredstva v občinskih proračunih predstavljala le pet odstotkov vseh sredstev, leta 2007 pa zgolj enega. Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (Mgrt) mirijo, da to ni nič posebnega. “Razlog je predvsem v dinamiki izvajanja evropske kohezijske politike – v prvem koraku ministrstva objavijo javne razpise, temu sledita izbor projektov in njihova izvedba, šele v zadnjem koraku pa črpanje,” pojasnjujejo.

Denar letos pripravljen

Za črpanje evropskih sredstev mora Slovenija zagotoviti ustrezen delež iz svojega proračuna. “Bojazni, da bi letos v proračunu zmanjkalo denarja za izvedbo načrtovanih projektov, ni,” pravijo na Mgrt. Zagotovili so namreč zadosti denarja. Vseeno pa ni jasno, ali bo Sloveniji uspelo izkoristiti vseh 4,1 milijarde evrov, kolikor jih ima na voljo med letoma 2007 in 2013.

Vzhod države bo na boljšem

Koliko denarja bo imela Slovenija na voljo v prihodnji perspektivi, za zdaj ni znano, saj pogajanja še potekajo. Zelo verjetno pa je, da bo država razdeljena na razviti zahodni in manj razviti vzhodni del. Vzhod “bo deležen večjega obsega pomoči strukturnih skladov Evropske unije (EU), ki bodo dostopni pod ugodnejšimi pogoji kot pri razvitih evropskih regijah,” še pojasnjujejo na Mgrt. Sredstva kohezijskega sklada bodo med vzhodno in zahodno Slovenijo sicer porazdeljena enakomerno.