Po trenutno veljavnem izobraževalnem sistemu se obvezno učenje prvega tujega jezika začne v drugem razredu, kot neobvezni izbirni predmet pa ga izbere že večina prvošolcev.

Glede drugega tujega jezika so v veljavi trije sistemi: od leta 2014 kot neobvezni izbirni predmet poučujejo od četrtega razreda. V zadnji triadi je tuj jezik eden od možnih obveznih izbirnih predmetov. Drugi tuji jezik se na šolah poučuje tudi kot interesna dejavnost. 

Ministrstvo: "Pestrost ponujenih oblik je vir nezadovoljstva"

"Raznolikost jezikov in pestrost ponujenih oblik učenja ter s tem povezana trenutna ureditev učenja in poučevanja tujih jezikov v osnovni šoli pa so bili tudi vir nezadovoljstva in razlog za razmislek o boljši sistemski ureditvi položaja učenja drugega tujega jezika v OŠ," ugotavljajo na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (Mizš). Foto: Profimedia Učitelj v razredu

Raje manj zahtevne izbirne predmete

Drugi tuji jezik kot obvezni izbirni predmet učenci vpisujejo vsako leto znova. Številni, ki so drugi tuji jezik vpisali kot izbirni predmet, tega po enem letu opustijo, saj ugotovijo, da morajo v oceno pri tujem jeziku vložiti veliko več truda kot naprimer sošolci, ki so si za izbirni predmet izbrali šport, umetnost ali podoben predmet.

Dodatno ovrednotenje jezika

Velik osip v 9. razredu pa je posledica dejstva, da so učenci že precej usmerjeni v nabiranje točk za vpis v srednjo šolo in pridobitev (Zoisove) štipendije, zaradi česar izberejo tiste obvezne izbirne predmete, pri katerih bistveno lažje dobijo odlično oceno kot pri tujem jeziku. "Ministrstvo smo že pozvali, da je treba drugi tuj jezik izvzet iz izbirnih predmetov in mu dati neko drugo veljavo," pravi Metka Zorec, predsednica Združenja učiteljev Slovenije ter vodja Iniciative za ohranitev obveznega drugega tujega jezika. Eden od predlogov je, da bi učenje tujega jezika kot obveznega izbirnega predmeta nagradili z ovrednotenjem dodatnih točk pri vpisu v srednjo šolo in pri kriterijih za pridobitev (Zoisove) štipendije.

Foto: Anže Petkovšek Metka Zorec

Nekatere šole brez drugega tujega jezika

Težava nastane tudi, ker je na manjših šolah zaradi normativov veliko manjši nabor izbirnih predmetov in je tuji jezik tudi težje izbran ali pa sploh ni, zato se nekateri učenci sploh nimajo možnosti učiti drugega tujega jezika.

"Prav tako se je v praksi izkazalo, da se zaradi zapletenosti ponujenih oblik učenja in zaradi narave izbirnosti, tujih jezikov ne morejo učiti vsi tisti, ki si to želijo in zmorejo, kar je bil cilj umestitve drugega tujega jezika v predmetnik osnovne šole," so ugotovili na ministrstvu.

Hude zagate učiteljev z različnimi nivoji znanja

"Zakon dopušča, da sem pri poučevanju drugega tujega jezika med sabo mešajo tri različne skupine. Navajam realni primer: v skupini je sedem četrtošolcev, ki še nimajo znanja drugega jezika, 15 osmošolcev, ki je že imelo 70 ur tujega jezika in 8 šestošolcev, ki je imelo 140 ur tujega jezika. Učitelj ima tako ima 28 učencev treh različnih nivojev predzadnja in treh različnih starostnih skupin v istem razredu," zagato učiteljev tako s poučevanjem kot ocenjevanjem ponazarja Zorčeva.

"Glede drugega tujega jezika je bilo narejene veliko škode," je konkretna Zorčeva. Občutijo jo tudi dijaki gimnazij, ki imajo v prvem letniku dva tuja jezika. Nekateri imajo konkretno predznanje, drugi se ga učijo popolnoma na novo. Če vzamemo za primer nemščino, so se jo nekateri ob meji z Avstrijo učili že šest let, drugi nobene.  Foto: Žurnal24 V tujini se šolski urniki prilagajajo delavniku staršev, pri nas pa se pouk zače

Zaradi številnih pomislekov glede izvajanja pouka drugega tujega jezika je ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič že novembra 2015 imenovala Delovno skupino za ureditev položaj drugega tujega jezika v osnovni šoli. V njej so predstavniki ministrstva, Iniciative za ohranitev obveznega tujega jezika v osnovni šoli, predstavniki vseh slovenskih filozofskih in pedagoških fakultet, Pedagoškega inštituta, SVIZA, Združenja ravnateljev  in Zveze aktivov svetov staršev.

Zadnji predlog: Drugi tuji jezik naj bo obvezen

"Naša skupina je dorekla spremembe zakona, ki naj bi se začele uveljavljati s šolskim letom 2018/19," razlaga Zorčeva. "Predlagamo, da se od sedmega do devetega razreda znova uvede obvezni drug tuj jezik. Kaj bo končna verzija, bomo videli v kratkem."

Poleg tega delovna skupina predlaga minimalno ureditev  standardov minimalnega in maksimalnega števila učencev v skupinah pri neobveznih izbirnih predmetih, ki bi ostali od šestega razreda dalje. Predlagajo tudi homogene skupine glede na znanje. 

Na ministrstvu za šolstvo medtem pravijo, da se glede ponovne uvedbo obveznega učenja drugega tujega jezika  predlogi razlikujejo glede začetka poučevanja. V javni razpravi naj bi največ razpravljavcev zagovarjalo obvezo za poučevanje drugega tujega jezika že v tretjem triletju

"Spremembe so torej v pripravi, vendar pa še niso usklajene do te mere, da bi lahko o tem seznanili javnost. Obetati si je mogoče, da bodo uveljavljene v šolskem letu 2018/19."

sergeja.hadner@zurnal24.si