Cena za liter 95-oktanskega bencina se bo zvišala za 0,043 na 1,157 evra, za liter 98-oktanskega
bencina pa bo treba odšteti 1,165 evra, kar je 0,042 evra več. Prav tako se bosta podražila dizel
in kurilno olje, so sporočili iz Petrola. Za liter dizelskega goriva bo po novem treba odšteti
1,259 evra, kar je 0,071 evra več kot doslej, liter kurilnega olja pa se bo podražil za 0,075 evra
na 0,924 evra za liter. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki
temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja
dolarja.
Svetovne cene nafte v nebo
Cena za sod nafte pa je na drugih borzah, tudi na newyorški, dosegla skoraj 128
dolarjev. V ponedeljek je cena soda nafte na newyorški borzi dosegla skoraj 128
dolarjev, čeprav je Saudska Arabija nedavno povečala količino dnevno načrpane nafte za tristo tisoč
sodov na dan.
|
||||||||||
|
Od torka dalje nas čaka občutna podražitev naftnih derivatov. © Petrol |
||||||||||
O ozadju in posledicah rasti cene nafte smo povprašali Franceta Križaniča z Ekonomskega instituta Pravne fakultete v Ljubljani. Križanič je za zurnal24.si povedal, da se podražitev nafte ne da pojasniti s klasičnim principom povpraševanja in ponudbe, saj so pričakovanja tista, ki dvigajo ceno nafte. "Kadar je napovedana podražitev bencina, veliko ljudi pohiti na črpalke, da si zagotovijo za nekaj evrov cenejši bencin." Približno tako po njegovih besedah deluje globalni trg, kjer se zaradi pričakovanih podražitev nafto kupuje na zalogo. Dodal je, da je cena nafte že na ravni, ko lahko govorimo o napihnjenem balonu, ki bo slej ali prej počil.
Križanič meni, da je draga nafta spodbudila raziskave alternativnih virov energije. "Kritična točka, kjer so te raziskave postale smiselne, je nastopila, ko je cena nafte presegla 30 dolarjev za sod," je prepričan naš sogovornik, ki dodaja, da smo čedalje bližje družbi, v kateri nafta ne bo več poglavitni energent. Izpostavil je še visoko slovensko inflacijo, ki ji v veliki meri botrujejo ravno visoke cene energentov.
|
Draženja nafte se ne da pojasniti z razmerjem med ponudbo in povpraševanjem. © iStockphoto |
"Pokažite mi, kje špekulanti skrivajo nafto"
V zadnjem letu se je cena za sod surove nafte kar podvojila. Večinsko prepričanje ekonomistov za takšno podražitev nafte krivi špekulante, s čimer pa se ne strinja znani ameriški ekonomist Paul Krugman : "Rad bi videl, da mi pristaši teorije zarote pokažejo, kje špekulanti skrivajo milijone ton nafte, ki naj bi jih spravljali na stran." Krugman je prepričan, da je zadeva s svetovnim povpraševanjem po nafti zelo preprosta: "Nafto se da ali porabiti ali shraniti." Po njegovem mnenju statistike porabe nafte izkazujejo, da države in drugi subjekti svojih zalog črnega zlata ne povečujejo, ampak jih ohranjajo na stabilni ravni. "To izključuje možnost, da bi nekateri kupci kopičili zaloge nafte in s tem poskušali vplivati na rast cen nafte. Sicer pa nafta ni naložbeni objekt kot denimo zlato, ampak je bolj potrošna dobrina," pravi ekonomist Krugman.
Zakaj vlagatelji "obožujejo" zahodnoteksaško lahko nafto?
Povsem nasprotno stališče zastopata nemška strokovnjaka za strateške surovine
Eugen Weinberg in
Barbara Lambrecht.
"Ceno nafte sicer narekuje tudi povečano povpraševanje Kitajske in Indije ter rastoče cene
drugih surovin, ampak samo s tem se skoka cene nafte ne da pojasniti," pravita strokovnjaka iz
nemške banke Commerzbank. Glavnega krivca za draženje nafte vidita v povečanih naložbah različnih
vlagateljev (tako zasebnih kot institucionalnih) v naftni sektor, ki stavijo na rast cene nafte.
"Trenutno raven pasivnih investicij v naftni sektor ocenjujemo na 240 milijard dolarjev, kar ni
zelo veliko, je pa kar za 30 odstotkov več kot na začetku tega leta," opozarjata Weinberg in
Lambrechtova. Pri tem se jima zdi pomenljivo, da se vlagatelji osredotočajo na zahodnoteksaško
lahko nafto, s katero se trži v majhnih količinah, zato pa cena te vrste nafte določa ceno drugih
vrst nafte.