V tem trenutku ima spletna borza 1.482 registriranih uporabnikov. "Januarja je portal zabeležil preko 13.700 obiskov (od tega 6.132 unikatnih). Od starta do danes zjutraj pa je portal obiskalo že 59.236 obiskovalcev," nam je spodbudno statistiko predstavil ustanovitelj strani, Toni Golob.

Spletna borza posojil je sicer mesto, kjer se srečujejo tako fizične kot pravne osebe in si (iz)posojajo denar. Kot pravi Golob, je stran www.posoja.com nekakšen hibrid med tako imenovanim social lending omrežjem in navadnim informativnim portalom o posojilih. "Vzor glede borze posojil mi je bila v neki meri zopa.com, ki pa je britanska. Drugače pa sem zadevo zastavil malemu slovenskemu trgu primerno: povabil sem tudi podjetja, ki posojajo denar, portal opremil z ogromno uporabnimi informacijami (ki se še vedno skoraj dnevno dodajajo), dodal tudi informacije o bančnih kreditih, leasingih, drugih oblikah kreditiranja."

Tveganje seveda obstaja
Golob spletno stran razvija po svojem konceptu. Zaveda se, da je v tujini veliko tovrstnih strani že propadlo, precej pa jih funkcionira tudi zelo zadovoljivo. Posojilodajalci in posojilojemalci se zavedajo, da določeno tveganje obstaja. Posojilodajalce je, razumljivo, strah, da ne bodo dobili nazaj denarja. "To je pri tej vrsti posla popolnoma normalno. Investicije v posojila so namreč investicije kot vsake druge in tudi tukaj ni 100-odstotne garancije, da se bo naložba povrnila z dobičkom. Vsak velik donos spremlja tudi stopnja tveganja."

Posojilojemalce v prvi vrsti zanima, zakaj se posojilodajalci ne odzivajo na vsa poslana sporočila, posojilodajalce pa zanima predvsem varnost – kako čim bolj varno dati posojilo, različne vrste zaščite pogodbe, različne oblike zastavitve.

Nekateri bi plačali 100-odstotne obresti
Pri objavljenih ponudbah (dajalcih posojil) je razmerje med fizičnimi in pravnimi osebami nekje 3:1 v prid pravnih oseb, pri povpraševalcih pa je razmerje nekje 3:1 za fizične osebe. Povprečne obrestne mere, ki jih določijo posojilodajalci, se po večini gibljejo pod 10 odstotkov. Vredno omembe: "Nekateri posojilojemalci pa so pripravljeni za posojilo odplačati tudi 100-odstotne obresti," pravi Golob.

"Na posoja.com se zavzemamo, da so obrestne mere ponudnikov kapitala v mejah, ki jih določa Zakon o potrošniških kreditih za podjetja, ki ponujajo kredite. Podjetja se morajo teh določil tako ali tako držati, fizične osebe, ki posojajo, pa spodbujamo, da se držijo teh okvirjev, da posojilna pogodba ne postane oderuška in s tem neveljavna."

Ko pride do nepravilnosti ...
Imeli so tudi že primere, kjer se posojilodajalci ali posojilojemalci niso držali dogovora. "Prejšnji teden je bila ena situacija, ko nas je obvestil posojilodajalec, da se posojilojemalec izmika vračilu. Nato smo ga še mi pozvali, naj se drži pogodbenih obveznosti in zadeva je bila v nekaj urah na srečo urejena."

Če kdo na strani ponuja posojilo po (pre)visoki obrestni meri, ga na to opozorijo. Če vztraja, lahko pogodba postane nična. Morebitna lažna imena se izničijo, ko je potrebno pogodbo v živo podpisati. Na strani pazijo, da se uporabniki ne registrirajo večkrat in s tem ne zavajajo drugih uporabnikov.