Mestna občina ima neprofitnih stanovanj le za vzorec, potreb po njih pa, kot pravi Borut Novak, direktor občinske uprave, veliko. Na leto lahko podelijo tudi le eno samo stanovanje, čeprav na razpise prispe po več deset vlog.

Na občini po Novakovih besedah pripravljajo spremembo stanovanjskega programa, nemalo neprofitnih stanovanj pa lahko po njegovem mnenju prinesejo tudi stanovanjske kooperative po švicarskem vzoru, za kakršno so kot prvi v Sloveniji z Zavodom Tovarna podpisali pismo o nameri.

Stanovanjske kooperative se, kot je pojasnil Guillaume Käser iz ženevske kooperative Codha, oblikujejo z vložki stanovalcev, ki znašajo okoli pet odstotkov vrednosti stanovanja, v preostalem delu pa gre za posojilo stanovanjske zadruge in banke ter jamstvo države. Stanovalci si tako zagotovijo pravico do neprofitne najemnine, soodločanja pri gradnji in vzdrževanju zgradbe.

Potreben nov zakon

A za tovrstne kooperative pri nas ni zakonske podlage, kar naj bi rešil predlog zakona o stanovanjskem kreditiranju državljanom z jamstvom države, ki ga je Tadej Slapnik, poslanec Zaresa, prejšnji mesec poslal v proceduro. “Domislili smo finančni ukrep – poroštvo države pri kreditiranju tovrstnih iniciativ, kot so tudi kooperative,” nam je povedal Slapnik.

Že prihodnje leto

“Za pilotne projekte nujno potrebujemo občino, ki nam bo odstopila neko zemljišče ali zgradbo. Če bomo dobili sredstva za nadaljevanje projekta, bomo v Novem mestu izvedli enega od prvih pilotnih projektov,” je dejal Blaž Habjan, vodja projekta pri Zavodu Tovarna. Za kooperative so se odločili tudi v Mariboru in Slovenskih Konjicah, v Celju se še odločajo.

V Novem mestu se bodo, kot je dejal Novak, vključili s prostori, ki so v lasti občine, a niso v uporabi. Prve fizične obrise stanovanjske kooperative bi po besedah Primoža Žižka, direktorja Zavoda Tovarna, lahko videli že prihodnje leto.