Kriza je. Podjetja težko pridejo do denarja. Cene delnic so nizke. To so znana dejstva. Zakaj je smučarska zveza prav letos poleti prodala desetino nekdanjega Podarim dobima, zdaj Športne loterije, je zato težko razumeti. Predsednik smučarske zveze Stane Valant priznava, da je bilo kupca težko najti. Težko razumem, zakaj niso delnic (vnovič) zastavili in najeli posojila. Za obresti bi pri sedemodstotni obrestni meri v enem letu plačali 22 tisoč evrov. Če bi čez eno leto delež prodali le za deset odstotkov dražje, bi zaslužili 60 tisoč evrov več. In odgovor. Sklep izvršilnega odbora je bil, da je treba dolg zmanjšati.

Scenarij B
Sprejmimo ta sklep brez presoje, ali je slab ali dober. Če bi želeli iztržiti čim več, bi smučarska zveza objavila razpis ali organizirala dražbo. Morda res ne bi bilo nobenega kupca. Zdaj lahko to Valantu verjamemo le na besedo. Pa tudi če kupca res ne bi bilo, bi nato delnice za sklad lastnih delnic (poceni) še vedno kupila Športna loterija. Smučarska zveza in Valant pa bi si zaslužila čestitke, ker sta imela izhodni scenarij. Zdaj pa so izvedli scenarij B, ne da bi najprej poskusili s scenarijem A.

Podjetja iz Valantovega okrilja imajo 37 odstotkov delnic in 41odstotkov glasovalnih pravic v Športni loteriji. Zdaj ko naj bi pa menda res zatrli tuje ponudnike spletnih stav, bodo ti zainteresirani za povezovanje s Športno loterijo, ki ima koncesijo za spletne stave pri nas. Stavim na scenarij A: da bo to za loterijo in njene lastnike dobičkonosen posel.