V paket odprtih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško, ki jih diplomaciji z obeh strani meje pospešeno rešujeta za zaprtimi vrati, ne spada zgolj določitev meje na kopnem in morju, ampak tudi dogovor o varčevalcih NLB in Jedrski elektrarni Krško (Jek), trdijo viri blizu pogajalskim krogom. Rešitev problema varčevalnih vlog naj bi bila predvsem v hrvaškem, problem odpadkov iz Jeka in drugih vprašanj, povezanih s krško nuklearko, pa v slovenskem interesu, še trdijo nekateri.

Mesić o dogovoru že lani
Da bi se morali državi dogovoriti o vlogah varčevalcev NLB, je hrvaški predsednik Stipe Mesić pozival že oktobra lani. Povod je bila odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu, ki je trojici hrvaških državljanov odreklo pravico, da bi nadaljevali postopek zoper Slovenijo. Zaplet zaradi varčevalnih vlog se sicer vleče že od leta 1994, ko je Slovenija z ustavnim zakonom ustanovila NLB, ki je dobila vse premoženje LB, ne pa tudi terjatev hrvaških varčevalcev, ki so ostale knjižene pri LB.

Skupna vrednost bančnih vlog pri LB Zagreb zdaj znaša okoli 172 milijonov evrov, terjatve LB Zagreb do hrvaških pravnih oseb pa presegajo 400 milijonov evrov.

Razgradnja in odpadki Jeka
Dogovor o Jeku je potreben predvsem zato, ker Hrvaška kot solastnica še vedno ne zagotavlja z meddržavno pogodbo določene višine sredstev za razgradnjo Jeka in ni pripravljena odpeljati polovice jedrskih odpadkov iz Krškega, hkrati pa s slovensko stranjo ne sodeluje pri iskanju rešitve zanje.

Prav tako še ni zaključen arbitražni postopek zaradi nedobavljene energije, ki ga je sprožila Hrvaška. Sicer pa sta se zunanja ministra Samuel Žbogar in Gordan Jandroković v soboto znova sestala, tokrat v Stockholmu, a o podrobnostih pogovorov še vedno molčita.