Medtem ko so z lanskim geslom Vitalna mokrišča – zdravi ljudje opozarjali na pomen ozaveščanja o pozitivnih učinkih mokrišč na življenja ljudi, so letos v ospredju podnebne spremembe.

"Mokrišča ohranjajo biodiverziteto, so kot tamponi, z njihovo pomočjo se zbira pitna voda – torej prečiščujejo. Ko to vse skupaj seštejemo skupaj, ugotovimo, da mokrišča res predstavljajo izjemen blažilec globalnim spremembam v globalnem smislu," nam je dejala Mateja Kocjan z Zavoda RS za varstvo narave.

Obnovljen Škocjanski zatok
Na ministrstvu za okolje bodo ob tej priložnosti predstavili obnovo Škocjanskega zatoka, največjega polslanega mokrišča v Sloveniji. Škocjanski zatok so v preteklosti želeli celo zasuti, nato pa so se vseeno odločili za obnovo. "To je zelo lep primer renaturacije. Na globalni ravni to sicer nič ne spremeni, a vsako mokrišče v resnici pomeni neko zibelko biotske pestrosti, zadržuje vodo in jo počasi oddaja – je blažilec in tudi prečiščuje. Je pa ta obnova izjemno draga," še pravi Kocjanova.

Mokrišča zajemajo območja močvirij, nizkih barij, šotišč, stalna in začasna območja proste vode, poplavne površine, manjše stoječe vode in morja, ki ob oseki ne presegajo globine šestih metrov, ter podzemna mokrišča.

V Sloveniji med mokrišča spadajo denimo obalna brakična oziroma slana mokrišča, reke in potoki, jezera, močvirja, mlake, visoka in nizka barja, loke in poplavni gozdovi, kraški in drugi podzemski hidrološki sistemi, ribniki, zadrževalniki, kale, akumulacije, rezervoarji, gramoznice, glinokopi, rudniški bazeni, soline, poplavljene kmetijske površine, kanali, izsuševalni kanali in jarki.

Tudi v Sloveniji so mokrišča precej okrnjena in skrčena. Večina je onesnaženih, nekatera (denimo Ljubljansko barje) pa bolj ali manj izsušena.