Na seznamu predmetov, ki so v zaporih prepovedani, so poleg drog tudi mobilni telefoni, USB modemi in hladno orožje.

Foto: Ursiks - Pazniki so v zapornikovem čevlju odkrili skrivališče za nož. Tihotapljenje v zapore

 "Zaprte osebe nedovoljene predmete v zavod vnašajo na različne načine in iščejo nove možnosti skrivanja. Pogost način skrivanja je na telesu ali v oblačilih (všito v robove), metanje preko ograje in vnosa s paketi (zaprte osebe prejmejo preko 20 tisoč paketov letno) ter predvsem v tovarniško pakiranih živilih," pojasnjujejo pazniki in dodajajo, da drogo zaprte osebe največkrat skrivajo v telesu, kar povzroča dodatne težave pri odkrivanju, saj poseg v človeško telo ni dovoljen.

Foto: Ursiks - V tem primeru je eden od zapornikov GSM skril v pločevinki pene za brit Tihotapljenje telefona "Temeljitejši nadzor ob vstopu v zapor, redni pregledi prostorov in oseb ter odkrivanje drog s šolanimi psi, silijo zaprte osebe v vse večjo iznajdljivost pri iskanju načinov vnašanja droge v zavod. Večina drog se pretihotapi v telesnih odprtinah," pojasnjujejo na uradu za izvrševanje kazenskih sankcij (Ursiks). 

Nasilja v zaporih vse manj

"Zaporniški režimi so v Sloveniji neprimerno blažji od režimov v ostalih zaporih v Evropi, po katerih se nikakor ne bi smeli zgledovati," poudarja penolog Dragan Petrovec. Število nasilja med zaporniki se namreč predvsem po zaslugi tega zmanjšuje, trdi. "V bolj represivnih sistemih kaznovanja je več kriminala ne le v zaporu, pač pa tudi nasploh v družbi," dodaja Vito Flaker s fakultete za socialno delo.

Letos so v slovenskih zaporih zabeležili 159 fizičnih obračunov, šest manj kot lani. "Od 337 udeleženih oseb jih je bilo 69 lažje poškodovanih, ena oseba pa težje," so zapisali na Ursiksu, kjer pravijo, da so konflikti med zaporniki predvsem posledica nerešenih odnosov med njimi, velikokrat pa napetosti nastanejo zaradi prenaseljenosti v večposteljnih sobah. Zapori so namreč že dlje časa prenatrpani, v njih živi petina več zapornikov kot je kapacitet.

"Najnevarnejši so konflikti, ki so posledica izsiljevanj in različnih pritiskov. Te je težko odkriti in pravočasno zaznati, največkrat se jih odkrije šele ob ugotavljanju posledic ob posameznih poškodbah, ko oškodovane osebe vztrajajo, da so se poškodovale 'pri padcu s postelje'," pojasnjujejo pazniki. 

"Zapornike se mora obravnavati kot ljudi"

"Eden od vzrokov, da je nasilja manj, je tudi ta, da imajo ljudje boljšo perspektivo. Razmeroma veliko število pogojnih in predčasnih odpustov je ena dobrih značilnosti naše kaznovalne politike. Zaporniki vedo, da si lahko obetajo predčasen odhod domov, če ne bodo vpleteni v incidente, pomaga pa tudi to, da se jih jemlje kot nekoga, ki se lahko izboljša," poudarja Flaker.

Lani je od 1.102 zaprtih oseb kazen v celoti odslužila manj kot tretjina (333) zapornikov, večina (427) jih je bila izpuščenih predčasno, nekaj manj (304) pogojno.