Montažnega drsališča pri nakupovalnem središču BTC v Murski Soboti letos ni. ˝Vzrok je izguba, ki je lani znašala okoli 79 tisoč evrov,˝ pojasnjujejo na murskosoboški občini, a za prihodnje leto razmišljajo o postavitvi manjšega drsališča iz umetne mase, za katerega ne bi potrebovali električne energije in vode.
Finance. “Finančno se drsališče nikakor ne pokriva, saj sta drsanje in izposoja drsalk brezplačna, a doprinese k zadovoljstvu občanov, ki se morda pozneje odločijo za tečaje drsanja in treninge hokeja,” meni Tilen Klugler.
Brez drsališča so letos tudi Ptujčani. ˝Prizadevali smo si, da bi drsališče postavili v središču mesta pri tržnici, a se je zatikalo pri lokaciji, dovoljenjih in tudi finančnih sredstvih,˝ pravi Rozalija Ojsteršek iz Turističnega društva Ptuj.
Dovolj finančnih sredstev so našli v Slovenj Gradcu, kjer so stroški postavitve 200 kvadratnih metrov velikega drsališča pri športni dvorani okoli 3.500 evrov.
˝Dodatnih osem tisoč evrov prinesejo stroški obratovanja, ki jih v celoti pokrivamo sami,˝ razlaga Tilen Klugler, direktor javnega zavoda za turizem in šport.
Stroške si delijo
Pri mariborski agenciji Mopa ocenjujejo, da je med novoletnimi prazniki drsalo okoli 200 drsalcev na dan. ˝Stroške programov ter dejavnosti, ki se izvajajo na drsališču, pokrivajo donatorji in sponzorji,˝ pravi Bojan Šušteršič iz Mope.
Na uradu za šport mariborske občine pa dodajajo, da drsališče ni mišljeno kot pridobitna dejavnost, stroške za vodo, elektriko, osvetlitev ter zaščitno ograjo pa nosi urad za komunalo in bodo znani po koncu sezone, ki se na vseh drsališčih konča konec februarja.