Po napovedi Dušana Semoliča iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije se bodo Pahorjevi koaliciji še letos zgodile delavske demonstracije.

Državljanom se bo, kot kažejo statistike, godilo vse slabše. Brezposelnost bo podivjala, Samo Hribar Milič z Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) ima črno in zelo črno napoved. Po prvi bo čez eno leto brezposelnih 115 tisoč Slovencev, po manj "optimistični" pa bo na cesti 130 tisoč ljudi ali celo več.

Svetle prihodnosti ni v prihodnjem letu niti za mlade in izobražene. Polovica tistih, ki bodo v tem času diplomirali, bo prisiljena stopiti v vrsto brezposelnih, saj zanje ne bo dela.

Bum brezposelnosti
130 tisoč ali celo več brezposelnih bo po pesimističnem scenariju za prihodnje leto, če vlada ne bo resneje začela ukrepati, napoveduje Samo Hribar Milič, generalni direktor GZS.

"Veliko gospodarskih subjektov je tik nad gladino ali pa že pod njo, povečuje se plačilna nedisciplina, bančni sektor je postal izjemno drag," pravi Hribar Milič.

Dodaja, da so vladi že pred časom dali 60 konkretnih predlogov, kako v teh kriznih časih pomagati gospodarstvu, in da bo vlada morala ukrepati. "Predvsem so ključni deregulacija celotnega sistema, sprostitev zakonodaje, zmanjšanje javne porabe, tudi plač, in vnovično pretehtanje vseh pravic – ali so v teh razmerah nujne in upravičene," pravi šef GZS.

Po prepričanju ekonomista Janeza Šušteršiča bi morala vlada ustvariti fleksibilnejši trg dela – omogočiti lažje zaposlovanje in lažjo prekinitev zaposlovanja za nedoločen čas.

Doletijo nas lahko podražitve
Od 1- do 2-odstotno inflacijo za leto 2010 napoveduje ekonomist Janez Šušteršič.

"Ključna zadeva, ki bo v prihodnjem letu vplivala na cene, je gospodarska rast," pravi.

Dodaja, da bodo šle – če se zgodi nepričakovano okrevanje – gor tudi cene. Pri tem ne bo več ničelne inflacije, ampak "normalna, kot je v evroobmočju – odstotna ali dvoodstotna. Nimam pa občutka, da bi morala vlada na tem področju kaj veliko narediti," še dodaja.

Ko se začne okrevanje, pa mora vlada ravnati odgovorno in začeti zmanjševati primanjkljaj v javnih financah, in to z zmanjšanjem izdatkov, ne z višanjem davkov, še pravi sogovornik.

Če bo recesija pokazala zobe, bo kriminala več
0 razlogov ni, da bi lahko napovedovali višjo stopnjo kriminalitete za prihodnje leto.

Gorazd Meško, dekan fakultete za varnostne vede v Mariboru: "Če se bodo učinki recesije pokazali, se bo to odrazilo tudi pri povečanju kriminalitete. Se pa vsakodnevna kriminaliteta pri nas v zadnjem času kljub krizi nič ne povečuje. Za njeno zmanjšanje je treba v prihodnje med drugim sprejeti ustrezno socialno politiko."

Čakalne vrste bodo krajše le z manipulacijami
0 krajše ne bodo čakalne vrste v zdravstvu v prihodnjem letu.

Tako napoveduje Aleš Živkovič, direktor INERHC, instituta za ekonomske raziskave v zdravstvu. Pojasnjuje, da je problem čakalnih dob v slabi učinkovitosti zdravstva, tako financiranja kot izvajanja.

"Za izboljšanje učinkovitosti pa si nihče ne prizadeva, ne ministrstvo za zdravje ne zavod za zdravstveno zavarovanje. Glede čakalnih dob se vodijo statistike, govori se, da se dobe skrajšujejo, na drugi strani pa prihajajo na dan insinuacije o domnevnih statističnih manipulacijah, s katerimi se zavaja paciente glede čakalnih dob. S statističnimi podatki o dolžini čakalnih dob se bo zaradi netransparentnosti njihovega vodenja verjetno tudi v prihodnje poskušalo manipulirati in jih prirejati."

Dvakrat manj mest za diplomante
6.500 visokoizobraženih mladih bo brez službe, predvidevajo pri Študentski organizaciji Slovenije. Letos jih je 3.200.

Na trg dela bo vstopilo približno toliko diplomantov kot letos (17 tisoč), a naj bi bilo delovnih mest za višjeizobražene manj, na trg pa so začeli vstopati tudi bolonjski diplomanti.

Ekonomist Janez Šušteršič meni, da bi morala vlada zmanjšati javno financiranje izobraževanja.

Sodišča se bodo ukvarjala le s sabo
700 tožb, ki naj bi jih sodniki vložili na sodišča zaradi neizplačanih plač, je absurd, in če se bo to res zgodilo, to pomeni, da se bodo sodišča prihodnje leto ukvarjala samo še s sabo, je kritičen pravnik Tone Jerovšek.

Dodaja, da se sodni zaostanki v tem primeru zagotovo ne bodo zmanjšali. "Sodniki ves čas poudarjajo, da so funkcionarji, kar pomeni, da bi morali delati, dokler z mize ne pospravijo vsega, ne pa osem ur. Kljub temu zdaj za te neizplačane plače vlagajo tožbe. Kot bi sedanji ali prejšnji premier, ker delata od jutra do večera, na koncu vsakega leta izstavila še račun za dodatnih sto tisoč evrov," je slikovit Jerovšek.

Meni, da bi bilo treba več narediti tudi na področju zaupanja v sodstvo, ki ga ni, in izboljšati oblike zunajsodnega reševanja sporov

Dolg se bo podvojil
6.744 evrov bo prihodnje leto zadolžen vsak Slovenec, tudi otroci in upokojenci. Konec leta 2008 je bil dolg na prebivalca 3.913 evra.

V skladu s projekcijami ministrstva za finance, objavljenimi v proračunskem memorandumu 2010–2 011, se bo javni dolg ob približno 5,3-odstotnem javnofinančnem primanjkljaju v prihodnjem letu povečal za 36,7 odstotka BDP.

V primerjavi z lani, ko je znašal 21,5 odstotka, se bo torej v dveh letih povečal za 15,2 odstotne točke.

Kratkoročno bi bilo treba preprečiti neprimerno visoka izplačila, predvsem plače v javnem sektorju in pokojnine, v primerjavi s plačami v zasebnem sektorju.

Srednjeročno pa je še pomembnejše, da se izvedejo predlagane prilagoditve na področju sistemov socialnega zavarovanja in konkurenčnosti gospodarstva. S tem se bodo trajneje zmanjšali odhodki javnofinančnih blagajn in tako tudi pritisk na povečanje dolga.