“Za ključno dilemo se je izkazalo vprašanje pojmovanje družine – zmagal je koncept tradicionalne družine, torej družine otrok z očetom in materjo. To voljo bo treba spoštovati,” je glavno usmeritev za oblikovanje novega družinskega zakonika pojasnil minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak.

Kot je dejal, bodo v zakoniku strpni do vseh “takšnih in drugačnih skupnosti” ter bodo upoštevali “pojave v družbi, ki so naš vsakdanjik”. O konkretnih rešitvah pa ni želel govoriti.

Nesporne rešitve prej?

Če bo pravno mogoče, bi lahko ministrstvo nesporno dobre rešitve družinskega zakonika sprejelo že prej kot v enem letu. Med njimi je Vizjak naštel urejanje rejništva, učinkovitejše odločanje o pravicah otrok na centrih za socialno delo in prenos odločanja na sodišča.

Eno leto je sicer zakonski rok, v katerem se ne smejo sprejeti rešitve, ki bi bile v nasprotju z referendumsko voljo ljudi.

Pravnik Rajko Prinat meni, da bi se lahko področje družin urejalo že prej, če bi se to storilo v skladu z vsebinsko voljo ljudi, po besedah pravnika Mira Cerarja pa se ne bi smele sprejeti niti nesporne rešitve, saj je bil na referendumu zakonik v celoti in ni mogoče zagotovo reči, zakaj ga je kdo zavrnil.

Dve stranki koalicije – Lista Virant in Desus – sta zavrnjeni zakonik sicer podpirali. Vizjak zdaj meni, da bodo pripravili takšno rešitev, da se bosta strinjali tudi s to.