Po tem, ko je pred dvema tednoma Peter Jenko s Finančne uprave RS (Furs) napovedal uvedbo davčnih blagajn, je vlada že ministrstvo že pripravilo akcijski načrt za uvedbo le teh. Uveljavili naj bi jih najkasneje do 1. januarja naslednje leto. Potrebovali pa jih bodo vsi - tudi fizične osebe, ki poslujejo z gotovino in izdajajo račune.

Stroški za posameznike: Blagajne naj bi stale do 300 evrov

Po dilemi o vrsti davčnih blagajn - sistem, ki temelji na tehnologiji hranjenja podatke na blagajni ali sistem, ki shranjuje podatke o računih pri finančni upravi v realnem času - so se na Fursu odločili za zadnjega. Blagajne bi bile tako prek spleta povezane z informacijskim sistemom Fursa, ki bo beležil podatke o računih.

Po oceni Fursa bo blagajne v Sloveniji potrebovalo okoli 80.000 davčnih zavezancev. Strošek njihove vključitve v davčne blagajne pa naj bi znašal od 0 do okoli 300 evrov. Za vzpostavitev sistem pa naj bi potrebovali še okoli dva milijona evrov.

Država si obeta do 100 milijonov evrov

Na finančnem ministrstvu pravijo, da je učinke uvedbe davčnih blagajn je težko natančno oceniti, saj bi se zaradi uvedbe davčnih blagajn povečale evidentirane dobave blaga in storitev, torej prihodki in posledično davek na dodano vrednost."Ocene so lahko le približne, in sicer bodo predvideni učinki na letni ravni znašali od 50 do 100 milijonov evrov."

Davčne blagajne je vlada napovedovala že v začetku leta 2011, sredi leta 2013 pa nato uvedla prepoved uporabe računalniških programov, ki omogočajo naknadno spreminjanje podatkov na računih. Na Fursu izpostavljajo, da so z učinki zadovoljni, a ukrepi potrebujejo še nadgradnjo. Ugotovljene nepravilnosti pri davčnih nadzorih pa naj bi doslej padle s 50 na 4,4 odstotka, zaznali so tudi višje prilive davka od dohodka pravnih oseb in dohodka iz dejavnosti.