"Tudi država je v tem času (rasti cen, op. p.) profitirala, ker so tudi davki (kot marže op. p.) v odstotkih," je danes povedala izvršna direktorica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah. Le dva dni potem, ko je minister Andrej Vizjak predstavil študijo, kdo na poti od pridelovalca do potrošnika zasluži največ, je zbornica s pomočjo študije KPMG prikazala svojo stran.

Tako je Slovenija po skupnem tržnem deležu petih največjih trgovcev na drobno med 32 evropskimi državami na devetem mestu, je povedala Lahova. Svoj tržni delež sta povečala predvsem Lidl in Hofer (četrti in peti največji trgovec), delno na račun Mercatorja, delno pa na račun malih trgovcev, kar tudi nekaj pomeni, meni Lahova.

Slovenska trgovina je v primerjavi z evropsko podpovprečno dobičkonosna, prav tako živilska industrija (razen predelave perutnine in pekarske industrije).

Poziv državi za pogovore
Lahova je povedala še, da bodo cene hrane še rasle in da zato ni čas, da si "drug drugemu izmenjujemo študije", ampak da stopimo skupaj in poskušamo rešiti, kar se še da. Na vprašanje Žurnala24, kaj so trgovci konkretno pripravljeni dati na mizo, pa je odgovorila, da bi se lahko država zgledovala po Avstriji, ki razmišlja o znižanju obdavčitve hrane.

"V trgovini se beležijo tudi večji stroški, elektrika, komunala, plače," pa je bil njen odgovor na naše vprašanje, ali so trgovci pripravljeni znižati, recimo, svoje marže.