Od države B. K. (ni želel biti imenovan) in Nadgradnja Zavišek z izvršbo zahtevata skupaj 19 tisoč evrov in zamudne obresti. Izklicna cena hiše na Igu, ki bo v četrtek prodana z javno dražbo na sodišču, je na prvem naroku 63 tisočakov.
Država plačuje račune
Na državnem pravobranilstvu so nam pojasnili, da ne gre za dolgove, ki bi jih ustvarili državni organi, ampak za dediščino, ki jo je prevzela država. Kadar umrli nima dedičev, namreč zapuščino prevzame država. Država deduje tudi, kadar se dediščini vsi dediči odpovedo, to je praviloma takrat, ko so dolgovi umrlega večji od njegovega premoženja. Dediči sicer odgovarjajo za dolgove umrlega le do višine podedovanega premoženja, se pa s tem izognejo udeležbi v izvršilnih postopkih.
dedičev se je zaradi terjatev lani odpovedalo dedovanju in je zapuščino prevzela država.
Država dedič 70-krat
Tudi kadar dediščino prevzame država, za dolgove jamči le do vrednosti premoženja, ki ga z dedovanjem, uradno se mu reče kaduciteta, pridobi. Leta 2008 je država dedovala v 70 primerih, 34 umrlih ni imelo dediča, 36 zapuščin pa je bilo obremenjenih s terjatvami. Leta 2008 sta bili iz tega vzroka izvedeni dve dražbi, letos pa že tri.
Upnik B. K. je sicer besen, ker se izvršba vleče že sedem let, obresti pa so se nehale prištevati k dolgu. Po starem obligacijskem zakoniku so se namreč prištevale le, dokler jih ni bilo toliko, kot je znašala glavnica. Ta člen so leta 2007 črtali, B. K. pa zaradi tega določila in nerazumno dolgega roka za izvršbo razmišlja celo, da bi se obrnil na evropsko sodišče.