Stavka dela javnega sektorja se bo po neuspešnih pogajanjih med vlado in sindikati začela v ponedeljek. Kot napovedujejo sindikalisti, bo trajala vse do izpolnitve stavkovnih zahtev.
Stavkali bodo na delovnih mestih. Kdo vse bo stavkal in kako, si preberite tu.
"Izvršni odbor sindikata se je, glede na to, da je možno, da stavka traja tudi dlje časa oziroma do izpolnitve stavkovnih zahtev, odločil, da zaposleni v državnem zboru ne bodo stavkali, ker bi se zaradi tega večini delavcev že tako slab socialni položaj še dodatno poslabšal," je svojo odločitev, da pri stavki ne sodelujejo, utemeljil sindikat delavcev državnega zbora.
Dodali so, da skoraj tretjina zaposlenih v državnem zboru prejema "dohodek zgolj v višini minimalne plače (torej 562 evrov) oziroma dohodek, ki komajda presega minimalno plačo".
Vlada izvaja represijo
Poudarili so, da stavko podpirajo. Odločitev, da vlada ne izplača nadomestila za čas stavke, pa so označili za izvajanje represije nad delavci, ki sicer bodo na svojih delovnih mestih in bodo svoje delo v zmanjšanem obsegu tudi opravljali.
Je sedanji čas primeren za stavko?
Po ocenah sindikatov bo v ponedeljek začelo stavkati okoli 80 tisoč zaposlenih v javnem sektorju. Sindikalisti se tako soočajo z očitki, da čas krize ni primeren za stavko in uresničevanje zahtev.
"Res obstajajo nesorazmerja, ljudje so za enako ali celo bolj zahtevno delo kot v javnem sektorju včasih manj plačani, glede na panogo, v kateri delujejo, in to se jim ne zdi prav. V sedanjih pogojih bi morali enemu vzeti, da bi lahko drugemu dali, na kar nihče ne bi pristal. V tem trenutku zato tako reševanje ni smiselno. Po drugi strani pa bi morali tudi sindikati upoštevati, da realni sektor propada, da je veliko podjetji šlo v stečaj, ljudje so ostali brez službe. Zahtevati za sebe neke pravice, ki jih drugi nimajo, je vprašljivo," je (ne)solidarnost stavkovnih zahtev komentiral psiholog dr. Marko Polič.
Usodo bi morali deliti
Pred začetkom stavke je na neupravičenost in neutemeljenost razlogov za stavko v sedanjih razmerah opozorila tudi Gospodarska zbornica Slovenije (GZS).
"Vse nižja konkurenčnost, upadanje gospodarske moči, naraščanje nelikvidnosti, vse večja plačilna nedisciplina, prezadolženost velikega dela gospodarstva ter nizka produktivnost so jasni pokazatelji resnih težav, odprava katerih nas bo zaposlovala še naslednja leta. Zaposleni v zasebnem sektorju že zadnji dve leti nosijo posledice gospodarske krize. Povečuje se število brezposelnih, plače stagnirajo, v jesenskih mesecih pa se pričakuje nov val stečajev in prisilnih poravnav. Pričakovali bi, da bodo zaposleni v javnem sektorju razumeli to situacijo in bodo vsaj delno pripravljeni deliti usodo zasebnega sektorja," opozarjajo na GZS in tako vlado kot sindikate pozivajo k dialogu in razsodnosti.