V nadaljevanju preberite:

• Dijakinji, ki odgovore narekuje spremljevalki, niso odobrili dodatnega časa.
• Organizatorji so zavrnitev utemeljili z zagotavljanjem enakih pogojev.
• Zagovornik načela enakosti je ugotovil posredno diskriminacijo.

Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je ugotovil diskriminacijo ene od dijakinj s posebnimi potrebami na državnem tekmovanju za srednje šole iz računovodstva. Čeprav so organizatorji poskušali zasledovali legitimen cilj enakega položaja vseh tekmovalcev, tega po njegovem mnenju niso storili na ustrezen način, so sporočili iz urada zagovornika.

Sama ne more pisati, dodatni čas pa so označili za prednost

Organizatorji državnega tekmovanja dijakinji, ki sama ne more pisati in ji zato pri tem pomaga spremljevalka, niso omogočili, da bi lahko naloge reševala dlje od drugih tekmovalcev. Zagovornik je v postopku ugotavljanja diskriminacije ugotovil, da so s takšnim ravnanjem dijakinjo posredno diskriminirali. Pri želji, da bi vsi udeleženci imeli enake pogoje tekmovanja, so zanemarili dejstvo, da bi jo šele s prilagoditvijo njenega časa za reševanje nalog postavili v primerljiv položaj s tekmeci, ki pri pisanju ne rabijo pomoči druge osebe, dodajajo v uradu.

Dijakinja s spinalno mišično atrofijo potrebuje pomoč pri vseh dnevnih aktivnostih, tudi pri pisanju. V šoli ji zato po potrebi podaljšajo čas za reševanje pisnih testov, saj mora odgovore narekovati spremljevalki, ki jih nato zapiše, kar je zamudno. Kot je povedala potem, ko se je obrnila na zagovornika, ji na državnem tekmovanju iz računovodstva za srednje šole takšne prilagoditve niso odobrili. Po stališču organizatorjev tekmovanja bi jo namreč s tem obravnavali ugodneje od drugih tekmovalcev.

Onemogočili so ji, da bi pokazala svoje znanje

Zagovornik Miha Lobnik je v postopku ugotavljanja diskriminacije presojal, ali je bilo ravnanje organizatorjev upravičeno in bi ga lahko obravnavali kot dopustno izjemo od prepovedi posredne diskriminacije. Glede na določbe zakona o varstvu pred diskriminacijo o takšni izjemi lahko po njegovih pojasnilih govorimo, če je domnevni kršitelj z ravnanjem zasledoval legitimen cilj in če je ta cilj zasledoval s primernim in tudi nujno potrebnim sredstvom.

Organizatorjem je v odločbi sicer priznal, da so z odklonitvijo prilagoditve tekmovalnega časa dijakinji zasledovali legitimen cilj, da bi bili tekmovalci v enakem položaju in da bi bila merila za ugotovitev rezultatov tekmovanja objektivna. Ugotovil pa je, da tega niso zasledovali na ustrezen način, saj bi dijakinjo šele podaljšanje njenega časa za reševanje postavilo v primerljiv položaj z drugimi tekmovalci, ki takšne oviranosti nimajo in zato prilagoditev ne potrebujejo.

"Reševanje nalog ji namreč vzame precej več časa, kot če pri pisanju ne bi potrebovala pomoči druge osebe. Zavrnitev te prilagoditve pa je vplivala tudi na objektivnost rezultatov tekmovanja, saj dijakinja svojega znanja ni mogla zares izkazati," je zapisal Lobnik.

Zagovornik je zato ugotovil, da ravnanja organizatorjev ne more upoštevati kot izjemo od prepovedi diskriminacije, ter posledično odločil, da so ravnali posredno diskriminatorno. O takšni obliki diskriminacije govorimo, ko je oseba z določeno osebno okoliščino zaradi navidezno nevtralne določbe, merila ali prakse postavljena v slabši položaj kot druge osebe, je dodal v odločbi.

dezurni@styria-media.si