Charles Darwin se je rodil 12. februarja 1809 v premožni britanski družini in že kot otrok pokazal izjemno zanimanje za naravoslovje. Sprva se je odločil, da se bo podal po stopinjah očeta, ki je bil ugleden britanski zdravnik, toda študij medicine v Edinburgu je opustil po dveh letih, saj ga medicina ni pretirano zanimala. Nato je začel študirati teologijo in se pri 22 letih izšolal za duhovnika, čeprav duhovniškega dela ni nikoli opravljal.

	Bil je eden od prvih pravih znanstvenikov, pri katerem je bilo vse, kar je zapisal, podprto z dokazi. Bob Bloomfield, vodja posebnih projektov v londonskem naravoslovnem muzeju

Spremenil je tok znanosti
Takoj po študiju se je odpravil na skoraj pet let trajajočo pomorsko odpravo, na kateri je v družbi preostalih članov odprave raziskoval obale in otoke Patagonije, Ognjene zemlje, vzhodne obale Južne Amerike in nekatere otoke v Tihem oceanu. Na popotovanju je Darwin kot entuziastičen naravoslovec opisal številne živalske in rastlinske vrste Južne Amerike, posebej pa so njegovo pozornost pritegnili koralni grebeni v Avstraliji in tam živeče živalske vrste. Na potovanju je Darwin zbral izjemno obširno zbirko podatkov, primerkov, opisov in zapisov v svoje dnevnike, ki jih je v naslednjih letih preučeval in urejal. Leta 1859 je nato izdal svoje najodmevnejše delo z naslovom O izvoru vrst, ki opisuje evolucijski razvoj živih bitij na podlagi naravne selekcije. Delo je sredi 19. stoletja veljalo za pravo senzacijo na področju vedenja o izvoru živih bitij, obenem pa je postalo trn v peti predvsem teologom oziroma zagovornikom vere.

Darwinova teorija je za vselej spremenila tok znanosti na področju evolucije. Darwin je s svojo teorijo na poljuden način podal razlago o tem, kako so živeče vrste na podlagi naravne selekcije prehajale skozi evolucijo, vse do nastanka človeške vrste. Prav na tem mestu je tedaj senzacionalna teorija trčila s tezami o stvarjenju človeka, ki jih navaja Biblija.

27. decembra 1831 je jadrnica Beagle izplula iz Barn Poola in se vrnila v Falmouth 6. februarja 1836. © AFP

Življenje je posvetil opazovanju
Darwin je izjemno rad zahajal tudi v londonski živalski vrt, kjer se je posebno spoprijateljil z enim od tamkajšnjih orangutanov. Opazoval je njegovo vedenje v različnih okoliščinah in na podlagi opazovanja prišel do zaključka, da se je človek razvil iz primata. Znanstvenikova vedoželjnost je nazadnje izčrpala njegovo življenjsko moč, še kot bolehen starček pa je opazoval predvsem rastline. Pritegnilo ga je namreč dejstvo, da te vedno rastejo proti oknu oziroma se obračajo proti svetlobi. Intenzivno razmišljanje ga je pripeljalo do spoznanja, ki je le še podkrepilo njegovo teorijo naravne selekcije. V svoji teoriji je namreč poudarjal, da se prav vsa živa bitja med seboj borijo za obstanek, v boju za vodo, svetlobo ali hrano pa se spreminjajo in prilagajajo.

Izumitelj pisarniškega stola
Ena izmed njegovih bolj znanih inovacij se je porodila prav med urejanjem obširne zbirke rastlin, živali in zapisov, ki jih je prinesel s prej omenjene plovbe. V želji, da bi se v svojih delovnih prostorih kar najhitreje premikal med zbranimi primerki, je na stol, ki ga je uporabljal, namestil kolesca, s čimer se je po prostoru lahko kar zapeljal.
Londonski naravoslovni muzej ob okrogli obletnici znanstvenikovega rojstva pripravlja posebno razstavo, na kateri si bodo obiskovalci lahko ogledali ohranjene, ročno napisane Darwinove dnevnike.