Prah Türkovega pregrešno dragega letenja in Cviklovi šotorski načrti so se komaj polegli, že v palači, kjer bivata v službenem času, raste stekleno dvigalo za 120 tisočakov.

Realnost. Načrti za gradnjo so iz leta 2005, ko se je država kopala v obilju. Junija lani so postopek prekinili. Konstrukcija je začela rasti v mesecu, ko je v Muri 2.635 ljudi ostalo brez dela in vira za preživetje. Namesto za stroje so stopili v vrsto za socialno pomoč. Zima prihaja, zanje je pomembno, kako bodo poravnali položnice, kupili kurjavo in ozimnico. Minimalna socialna pomoč znaša 226 evrov, iz 120 tisočakov bi jih izplačali 530.

Graditelji pravijo, da je povod za investicijo “spoštovanje pravic invalidov”. Kar podpiramo. A ker vemo, kako radi imajo udobje, se zdi pojasnilo iz njihovih ust za lase privlečeno. Od podpisa konvencije o pravicah invalidov, s katero investicijo pojasnjujejo Türkovi, je urad najprej investiral v (pre)drage letalske polete, šele potem v pravice invalidov. Torej je predsednik najprej poskrbel za svoje udobje, šele potem za spoštovanje pravic invalidov. Gospod predsednik ima očitno svoj seznam prioritet. Če imajo v predsedniški palači seznam, kamor vpišejo slehernega, ki je prestopil prag hiše, naj čistost investicije v dvigalo dokažejo s seznamom vseh, ki bodo uporabljali dvigalo. Le tako bomo verjeli, da res gradijo iz spoštovanja do pravic invalidov in ne zapravljajo zaradi lastnega udobja.