Joseph Stiglitz, ameriški ekonomist in nekdanji podpredsednik Svetovne banke, bo na finančnem vrhu Organizacije združenih narodov (OZN), ki poteka od srede do petka, predstavil načrt reforme finančne ureditve, ki ga je sestavila posebna komisija OZN, ki ji je predsedoval prav Stiglitz.

Poleg reforme ureditve svetovnih valut Stiglitzeva komisija predlaga uvedbo davkov na devizne transakcije in trgovanje z orožjem, novo določitev glasovalnih pravic v Svetovni banki in Mednarodnem denarnem skladu (IMF) ter ustanovitev mednarodne davčne institucije.

Načrti komisije se večinoma naslanjajo na ideje leta 1946 umrlega britanskega ekonomista Johna Maynarda Keynesa. Ta je že leta 1944, ko je bil sprejet brettonwoodski sporazum, predlagal ustanovitev svetovne banke in določitev svetovne valute, ki bi imela podlago v zlatih rezervah.

Ključ je v posebnih pravicah črpanja
Stiglitz predlaga, da bi IMF prevzel vlogo svetovne centralne banke, saj ima izkušnje z neke vrste globalno valuto. Njegove posebne pravice črpanja (SDR) so v bistvu umetna valuta, ki je definirana z valutno košarico (v kateri so dolar, funt, evro in jen). SDR so uporabljene, kadar trgu primanjkuje likvidnosti.

	Dolar kot svetovna valuta je podaljšek suverenosti ZDA. ameriški diplomat Charles Freeman

SDR bi lahko zdaj prevzele vlogo svetovne (rezervne) valute. Vsaka država bi lahko svoje posebne pravice črpanja menjavala za druge valute. Zdajšnje glavne valute bi bile torej del rezervne valute. To bi onemogočilo nevarnost, da nenaden padec vrednosti ene od pomembnih valut zamaje rezervno valuto.

Privilegiranost ZDA
Ker se v aktualnem sistemu z večino dobrin, deviz in dolgov trguje v dolarjih, si lahko ZDA kot edina država na svetu privoščijo, da se v tujini zadolžujejo v lastni valuti. To povzroča hud primanjkljaj v plačilni bilanci ZDA, ki pa ga IMF ne kaznuje. Obenem stalno poskakujoči tečaj dolarja v dobrem in predvsem slabem vpliva na ostale države. Če tečaj dolarja pade, morajo države izvoznice svoje cene dvigniti, kar ne ostane brez posledic za domačo ekonomijo in trg dela.

Stiglitzeva komisija lahko računa na odobravajoče kimanje Rusije in Kitajske. Ti dve državi, ki sta dolga leta kopičili devizne rezerve v dolarjih, si že lep čas želita odpravo dolarja kot svetovne valute. V obeh državah že zmanjšujejo delež dolarjev v deviznih rezervah. Ruski predsednikDmitrij Medvedjev je na vrhu držav BRIC (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska) junija letos zahteval odpravo dolarja kot svetovne valute.

Preveč odvisni od dolarja
Čeprav je dolar kot svetovna valuta svojo "avreolo" že zdavnaj izgubil, pa mnogi strokovnjaki dvomijo, da bi ga lahko v kratkem nadomestila katera druga valuta. Opozarjajo, da je ves svet (Kitajska ima denimo v svojih deviznih rezervah še zmeraj več tisoč milijard dolarjev) preveč odvisen od dolarja, da bi se mu lahko na hitro odpovedali. Sicer pa bo o tem odločal trg in ne politiki, dodajajo strokovnjaki.