Če bo beseda meso postala, bo tako imenovani projekt Desertec doslej največja zasebna investicija v zeleno pridobivanje elektrike: sredi julija se bodo sestali predstavniki 20 nemških koncernov, med njimi Siemensa, Deutsche Bank, RWE, in sklenili dogovor o projektu, piše Süddeustche Zeitung. Gradnja velikih sončnih elektrarn v širjavah Sahare naj bi stala 400 milijard evrov, Nemčija pa naj bi "afriško" elektriko prejela že čez deset let.

Iniciativo je prevzela največja največja pozavarovalnica na svetu, Münchener Rück. "V naslednjih dveh ali treh letih želimo konkretizirati podrobnosti načrta," pravi prvi mož pozavarovalnice Torsten Jeworrek. V pozavarovalnici Münchener Rück, pri kateri bodo 13. julija v Münchnu organizirali konstitutivno sejo za projekt Desertec, še ne želijo izdati imen sodelujočih podjetij, a so nekatera vseeno pricurljala na dan.

Jeworrek je dejal, da bodo v projekt poskušali vključiti čim več držav sredozemskega območja. "Glede Italije in Španije smo optimistični, tudi iz Severne Afrike dobivamo pozitivne signale. Le Francija se oklepa jedrske energije."

"Energetski obrat ni več daleč. Milijarde, ki jih bomo vložili, bodo omogočile, da končno izkoristimo neznanski energetski potencial puščave Sahare," je dodal in razložil, da bodo sončne elektrarne stale na več mestih, vendar izključno v politično stabilnih državah. Pri gradnji se bodo zgledovali po že obstoječih sončnih parkih v Španiji ali kalifornijski puščavi Mojave.

"Elektrarne bodo z ogledali zbirale sončno svetlobo, ki bo segrevala posebno vrsto olja in njegovo toploto pretvarjala v vodno paro. Ta bo pogon za turbine, ki bodo proizvajale elektriko. Princip je torej drugačen kot pri fotovoltaičnih celicah, ki elektriko neposredno proizvajajo," je Jeworrek opisal tehnično plat projekta.

Po prepričanju Jeworreka bi lahko projekt Desertec zadovoljil kar 15 odstotkov evropskih potreb po elektriki. Investicija naj bi bila dolgoročno dobičkonosna, vloženi denar pa naj bi bil investitorjem povrnjen v 10 do 15 letih.