"V prvi vrsti je treba izrabiti odpadno toploto, ki nastaja pri proizvodnji električne energije. Gre za daljinsko ogrevanje, ki je urejeno v nekaterih večjih mestih, denimo v Ljubljani prek Termoelektrarne Toplarne Ljubljana in v Velenju prek Termoelektrarne Šoštanj ter še v nekaterih krajih,” meni Alojz Poredoš z ljubljanske strojne fakultete. Po njegovih besedah se ljudje, čeprav imajo možnost priklopa na tako omrežje, še vedno ogrevajo s fosilnimi gorivi. “Lokalne skupnosti bi morale to reševati z ustreznimi odloki, saj se sicer povečujejo škodljivi izpusti v ozračju,” meni.

Lokalni viri energije

Tam, kjer daljinskega ogrevanja ni, pa je treba najprej poseči po obnovljivih virih energije, to so lesna biomasa ter sončna in geotermalna energija. Kot poudarja naš sogovornik, jih moramo uporabiti tam, kjer so na razpolago v lokalnem okolju. “Geotermalna energija je v Pomurju in je ne moremo prenašati na drug konec Slovenije, enako velja za lesno biomaso, saj transport povzroča precejšnje izpuste,” razlaga. Potem pride na vrsto toplotna črpalka in šele za njo fosilna goriva.

Konec izobilja

“Ocenjujem, da se je energijsko izobilje končalo. Gospodinjstva bodo morala uporabiti nove rešitve za energijsko oskrbo, vendar je poudarek na učinkoviti rabi energije,” pravi Matjaž Valenčič, svetovalec pri projektu Ensvet, ki deluje v sklopu ministrstva za infrastrukturo in prostor. “Samo zamenjava kurilne naprave na fosilna goriva z navidez okolju prijaznimi toplotnimi črpalkami ali s cenejšimi drvmi ni prava rešitev,” meni. Toplotne črpalke črpajo del energije iz okolja, vendar drugi del pridobijo iz elektrike. Zato je obremenjevanje okolja približno enako kot pri ogrevanju s fosilnimi energenti. Valenčič posledično svetuje rabo toplotnih črpalk le v energijsko učinkovitih stavbah. Meni, da je elektrika predraga in predragocena za ogrevanje, uporablja se lahko le v povezavi s toplotnimi črpalkami ali termoakumulacijskimi grelniki. Za prostore, ki jih ni možno ogrevati drugače kot z elektriko, Valenčič svetuje reverzibilne klimatske naprave. Močno odsvetuje električne sevalne plošče, o kaminih brez dimnika pa pravi, da so smrtno nevarni, čeprav imajo oznako eko, bio ali naravno.

Zgled tolminske hiše

Če hočete spoznati sodobne načine ogrevanja, posnemajte logiko starih kmečkih hiš, svetuje sogovornik. Tolminska hiša je imela v kleti hlev, katerega toplota je talno ogrevala bivalne prostore v pritličju. Lončena peč, v kateri so spekli kruh, je dodatno ogrevala hišo. Seno na podstrehi je bilo idealna toplotna izolacija. Energenti pa so bili lesni ostanki iz neposredne bližine.