S četrtkovimi sklepi poskuša vlada omiliti posledice gospodarske krize na revnejše sloje. Pripravila je predlog davčnih olajšav, ki naj bi pripomogli k manjšemu odpuščanju zaposlenih v slovenskih podjetjih. Medtem ko revni trepetajo za delovna mesta, pa najbogatejši Slovenci razmišljajo, kako bi izkoristili krizo za povečanje svojega premoženja. Najbolj sprevržen primer je predsednik uprave Pivovarne Laško Boško Šrot, ki želi prodati delnice Mercatorja. Mnogi Slovenci mu nasedajo in spodbujajo bodočo vlado, naj kupi Mercator, češ da bo tako pomagala slovenskim podjetjem. Demagoško in naivno. Država bi z nakupom Mercatorja pomagala predvsem Šrotu. Če Boško Šrot proda Mercator tujemu kupcu, naj z ustvarjenim dobičkom oblikuje sklad, iz katerega bo črpal sredstva za pomoč delavcem, ki bi zaradi prodaje morebiti izgubili službo.

Pomoč bogatim
A Šrot ni edini, ki želi izkoristiti krizo. Slovenski finančniki slutijo, da bo kmalu napočil čas za ugodne nakupe podjetij – v Sloveniji in tudi v jugovzhodni Evropi. Vendar pa jim banke zaradi finančne krize ne odobravajo novih posojil. Zato bogati lobirajo za državno pomoč pri bančnem sektorju. Takšna pomoč bi pripomogla k oživitvi kreditiranja. Pri državni pomoči je veliko demagogije, stvarnost pa je lahko povsem drugačna, kot razlagajo premožni. Podobno kot v ZDA se lahko tudi v Sloveniji državna pomoč izkaže predvsem kot pomoč bogatim, siromašni pa imajo od nje bore malo.