Spremembe družinskega zakonika so v zadnjem času v slovenskem prostoru dvignile veliko prahu, predvsem v Civilni iniciativi za družino in pravice otrok. Tudi zato, ker istospolnima partnerjema že zdaj veljavna zakonodaja omogoča enostransko posvojitev biološkega otroka partnerja.
"Vsaj po naših podatkih takšne vloge, z izjemo ene, do zdaj še ni bilo. Po teoriji pa že zdaj veljavna zakonodaja (zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ZZDR, op. a.) predvideva, da je mogoča takšna enostranska posvojitev, predvsem glede na osnovno pravilo, ki pravi, da nihče ne more biti posvojen od več oseb, razen če sta posvojitelja zakonca. In skladno z navedenim sme po teoriji vsak od partnerjev v istospolni partnerski skupnosti, seveda ob izpolnjevanju splošnih pogojev, posvojiti biološkega otroka svojega partnerja," je pojasnila Ana Vodičar, direktorica direktorata za družino na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.
Spomnimo, 17. maja so poslanci na predlog SDS v drugi obravnavi predloga družinskega zakonika sprejeli dopolnilo, po katerem bi bila zunajzakonska skupnost življenjska skupnost moškega in ženske, ki sta voljo po skupnem življenju s podpisom izrazila pred državnim organom oziroma se jima v tej zvezi rodi otrok.
Sodišče: enostranske posvojitve možne že zdaj
Konkretnemu stališču je pritrdilo tudi vrhovno sodišče, ki je sicer presojalo, ali je ameriška odločba o posvojitvi otroka gejevskega para s slovenskim državljanstvom skladna z našim pravnim redom, in jo tudi priznalo. "V obrazložitvi so, kot nekakšno splošno znano dejstvo, navedli tudi, da je že po veljavnem ZZDR dopustno posvojiti biološkega otroka svojega partnerja. Torej, v teoriji je takšno stališče že nekaj časa v praksi, razen ene, take pobude pri nas še ni bilo," je še dejala Vodičarjeva.
Na CSD prošnjo zavrnili
Na enem od centrov za socialno delo so konkretno prošnjo za enostransko posvojitev otroka istospolnih partnerjev zavrnili. Par se je pritožil, češ da je prošnja neupravičeno zavrnjena, zdaj pa bo o njej, kot drugostopenjski organ, odločalo ministrstvo za delo. Preučili bodo pravno dopustnost te možnosti na podlagi trenutno veljavne zakonodaje.
"Na direktoratu za družino bomo konkretni spis podrobno preučili, seveda pa ob tem upoštevali tudi, ali so izpolnjeni vsi drugi pogoji; denimo, ali je to v otrokovo korist. Časa za odločitev ima po zakonu o splošnem upravnem postopku drugostopenjski organ dva meseca. Računamo, da bo naša odločitev znana do poletja," je še dodala Vodičarjeva in poudarila, da bodo pri odločanju morali upoštevati vse naštete argumente, tako tiste, ki veljajo v teoriji, kot tudi izrek vrhovnega sodišča. "Mimo tega ne bomo mogli iti," je sklenila naša sogovornica.