|
Da je pokrajina izjemno majhna, posebno v primerjavi z Osrednjeslovensko, v kateri bo 38 občin, se zdi tudi poslancu državnega zbora iz vrst SD Matjažu Hanu . Se mu pa nasprotno glede na pokrajino Posavje ne zdi nič spornega, če jo gleda kot župan občine Radeče: "Verjamem v sposobnosti vseh posavskih županov, ki so že dokazali, da se znajo povezati in pokazati rezultate."
Referendumsko vprašanje |
V nedeljo se boste tisti z volilno pravico v petih posavskih občinah odločali za ali proti Posavski pokrajini. Vprašanje na glasovnici bo naslednje: "Ali ste za to, da se v skladu s 143. členom Ustave Republike Slovenije ustanovi Posavska pokrajina, ki bo obsegala naslednje občine: Brežice, Kostanjevica na Krki, Krško, Radeče, Sevnica?" Posavci si sicer za ustanovitev pokrajine prizadevajo že deset let. Leta 1998 so vse politične stranke podpisale deklaracijo o ustanovitvi pokrajine, leta 2000 pa sta tedanja poslanca Jože Avšič in Branko Janc v državnem zboru vložila predlog za ustanovitev pokrajine Posavje. |
O središču prihodnje pokrajine Bogovič pravi, da imajo jasne sklepe občinskega sveta in da tudi vsi kazalci, od gospodarskih do geografskih, kažejo v smer, da se kot sedež pokrajine na zemljevid zapiše Krško. Ob tem pa poudarja: "Posavje se je že v preteklosti razvijalo policentrično in tako naj ostane tudi v prihodnje." Brežiški župan Ivan Molan pove, da v dogovorih glede središča za zdaj še niso dosegli napredka. "Zavzemamo se za to, da se službe delijo policentrično, in močno podpiramo zadnji predlog vlade, da se središče deli med Brežice in Krško, ustanove pa po vsem Posavju." Po njegovem imajo tako Brežice kot Krško že zdaj status pokrajinskega središča in takšna rešitev bi bila primerna tudi v prihodnje. Tako radeški župan Han kot kostanjeviški Mojmir Pustoslemšek za središče pokrajine vidita Krško.
Dolenjec, ki je za Posavje
Sicer pa Pustoslemšek podpira Posavsko pokrajino predvsem zato, ker je občina Kostanjevica na Krki zajeta v vseh programih Regionalne razvojne agencije Posavje: "Pred nami je vrsta močnih naložb in si zato iz praktičnih razlogov ne moremo privoščiti, da bi se premikali v katero drugo pokrajino oziroma v Dolenjsko-belokranjsko, čeprav je res, da bi teritorialno spadali tja." Dodaja, da se sam sicer čuti Dolenjca, vendar je bil zemljevid zarisan, še preden so ustanovili kostanjeviško občino.